Grafi tedna od 25. do 29. maja 2026: gospodarska klima, cene življenjskih potrebščin, prihodek v trgovini in drugi grafi
Kazalnik gospodarske klime se je maja vrnil na marčevsko raven, ko vpliva vojne na Bližnjem vzhodu še ni bilo zaznati, vendar je bil že nekoliko pod dolgoročnim povprečjem. Medletna inflacija se je maja (3,6 %) drugi mesec zapored povišala, k čemur so pomembno prispevali višje cene energentov zaradi…
Grafi tedna od 18. do 22. maja 2026: cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, število delovno aktivnih oseb in povprečna bruto plača na zaposlenega
Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila mesečno zvišale za 0,5 %, kar je največ v zadnjih 12 mesecih. Tudi njihova medletna rast se je okrepila (na 1,4 %); največ so k njej prispevale višje cene surovin in tudi proizvodov za široko porabo, cene…
Ekonomsko ogledalo 3/2026: V prvem letošnjem četrtletju vojna na Bližnjem vzhodu še brez večjega vpliva na gospodarsko aktivnost, aprila upad zaupanja in zvišanje inflacije
V Sloveniji vojna na Bližnjem vzhodu v prvem letošnjem četrtletju še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost, gospodarska rast pa se je okrepila (tekoče 0,7 %, medletno 3,0 %). Rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepljenega izvoza. Rast zasebne potrošnje je…
Grafi tedna od 11. do 15. maja 2026: BDP, obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, aktivnost v gradbeništvu, tekoči račun plačilne bilance in poraba elektrike po odjemnih skupinah
Gospodarska aktivnost se je v Sloveniji v prvem letošnjem četrtletju okrepila. Povečala se je aktivnost v izvoznem sektorju: ob večjem blagovnem izvozu tudi dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih. Medletno večja je bila proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav,…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Rast BDP se bo letos okrepila na 2,0 % (z 1,1 %) in bo podobna, kot smo pričakovali jeseni. Izvozni sektor bo postopno okreval ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje v najpomembnejših trgovinskih partnericah. Rast investicijske aktivnosti se bo nadaljevala, še naprej bo temeljila predvsem na javnih investicijah. Rast zasebne potrošnje se bo ob nadaljnji rasti realnega razpoložljivega dohodka letos okrepila. Inflacija bo letos (2,6 % konec leta) ob nadpovprečni rasti cen storitev in hrane podobna lanski.
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2026 | 2027 |
| Bruto domači proizvod (v mrd EUR) | 74,2 | 77,7 |
| Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 34.752 | 36.368 |
| Inflacija (povprečje leta, v %) | 2,5 | 2,2 |
Trg dela
Zaposlenost bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala; brezposelnost bo ostala nizka. Rast plač bo letos višja kot lani (nominalno 6,7 %; javni sektor 6,5 %, zasebni 6,7 %), predvsem v zasebnem sektorju, kjer je bila lanska upočasnitev statistične narave (ob uvedbi zimskega regresa, ki se ne všteva v rast plač, so se občutno zmanjšala izredna izplačila).
Zaposlenost
(rast v %)
2026 | 2027 |
| Registrirani brezposelni (število v 1.000) | 45,1 | 44,7 |
| Registrirana brezposelnost (stopnja v %) | 4,6 | 4,5 |
| Anketna brezposelnost (stopnja v %) | 3,8 | 3,8 |
Mednarodna menjava
Rast izvoza blaga in storitev se bo letos okrepila. Na rast blagovnega izvoza bo ugodno vplivala krepitev industrijske proizvodnje v trgovinskih partnericah, pa tudi investicije v farmacevtski dejavnosti, zagon proizvodnje novega modela avtomobila in večje število delovnih dni. Zvišala se bo tudi rast izvoza storitev. Ob zmerni rasti domače potrošnje bo rast uvoza presegala rast izvoza. Presežek tekočega računa plačilne bilance bo tako ob rasti blagovnega primanjkljaja nižji.
Izvoz
(realna rast v %)
2026 | 2027 |
| Uvoz (realna rast v %) | 3,4 | 3,3 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v mrd EUR) | 1,7 | 1,5 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2,3 | 1,9 |
Prehranska varnost in samooskrba: analiza tehnične učinkovitosti slovenskih kmetij z metodama DEA in SFA
V luči naraščajočih globalnih tveganj, geopolitičnih napetosti in motenj v dobavnih verigah postaja prehranska varnost ena ključnih strateških prioritet. Krepitev prehranske samooskrbe je pri tem bistvena, saj neposredno…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.