Grafi tedna od 10. do 14. novembra 2025: bruto domači proizvod, poraba elektrike po odjemnih skupinah, proizvodnja predelovalnih dejavnosti in drugi grafi
Gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju nadalje povečala (za 0,8 % desez.), medletno je bila višja za 1,7 %, v devetih mesecih za 0,7 %. V tretjem četrtletju se je občutno okrepila rast gradbenih investicij, rast zasebne potrošnje pa se je nekoliko umirila, a ostaja pomemben dejavnik letošnje gospodarske rasti.…
Komentar BDP: Okrevanje v izvoznem sektorju in znaten pospešek gradbene aktivnosti
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je v tretjem letošnjem četrtletju nadaljevala rast gospodarske aktivnosti. Bruto domači proizvod (BDP) se je realno povečal tekoče (0,8 %, desezonirano) in medletno (1,7 %). V primerjavi s prvo polovico leta so spodbudnejša…
Grafi tedna od 3. do 7. novembra 2025: brezposelne osebe, izvoz in uvoz blaga, prihodek v trgovini
Število registriranih brezposelnih oseb, ki se je tudi oktobra nekoliko povečalo (0,2 % desez.), je bilo medletno večje za 0,5 %. Manjše kot pred letom je ostalo število dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let, večje pa število brezposelnih mladih. Realni izvoz blaga se je v…
Grafi tedna od 27. do 30. oktobra 2025: cene življenjskih potrebščin, gospodarska klima in prihodek v tržnih storitvah
Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra povišala na 3,1 %. K temu je pomembno prispevala okrepitev rasti v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, ki je bila večinoma posledica nizke lanske osnove (nov…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Letos se bo rast BDP upočasnila na 0,8 % (z lanskih 1,7 %) in bo občutno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,1 %). Ključni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, predvsem v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji. Gospodarsko rast bo letos poganjala domača potrošnja, najbolj trošenje gospodinjstev, podprto z visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač. Inflacija bo letos (2,9 %, medletna konec leta) predvsem zaradi višjih cen hrane nekoliko višja kot lani in od pomladanskih pričakovanj, v prihodnjih dveh letih pa se bo znižala (proti 2,3 %).
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Bruto domači proizvod (v mrd EUR) | 70,3 | 73,8 |
| Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.953 | 34.576 |
| Inflacija (povprečje leta, v %) | 2,5 | 2,4 |
Trg dela
Zaposlenost se bo letos v povprečju leta zmanjšala, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala. Ob tem bo brezposelnost v celotnem obdobju ostajala nizka. Nominalna rast plač bo letos, predvsem zaradi rasti v javnem sektorju (začetek izvajanja plačne reforme), višja kot lani, nato se bo nekoliko upočasnila, realna rast pa bo presegala stopnje pred desetletjem.
Zaposlenost
(rast v %)
2025 | 2026 |
| Registrirani brezposelni (število v 1.000) | 45,1 | 44,5 |
| Registrirana brezposelnost (stopnja v %) | 4,6 | 4,5 |
| Anketna brezposelnost (stopnja v %) | 3,6 | 3,6 |
Mednarodna menjava
Skupni izvoz bo letos ostal podoben kot pred letom in opazno nižji od pomladanskih napovedi. Pričakujemo upad izvoza blaga, k temu največ prispeva manjši izvoz vmesnih proizvodov. Izvoz storitev pa se bo povečal. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja v prihodnjih dveh letih pričakujemo okrevanje v izvoznem delu gospodarstva. Presežek tekočega računa plačilne bilance se znižuje.
Izvoz
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
| Uvoz (realna rast v %) | 2,4 | 3,1 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v mrd EUR) | 1,8 | 1,6 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2,6 | 2,2 |
Izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji in EU
Zaradi povečanja koncentracije toplogrednih plinov (TGP) podnebne spremembe postajajo vse izrazitejše. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, Slovenija pa je zaradi svoje lege še posebej ranljiva. EU je…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.