Ekonomsko ogledalo 2/2026: Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva se je v začetku leta povečala, višja je bila tudi v gradbeništvu, rast potrošnje se je umirila
Kazalniki gospodarskih gibanj so v prvih mesecih leta nakazovali tekoče izboljšanje v izvoznem delu in gradbeništvu, rast potrošnje gospodinjstev pa se je umirila. Izvoz blaga se je februarja tekoče povečal drugi mesec zapored, predvsem zaradi večjega izvoza v države izven EU, v prvih dveh mesecih pa je bil medletno manjši. Tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je…
Bodite z nami 13. 5. 2026 – Kakovost življenja v Sloveniji – POR 2026 (pomembne informacije)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se že prijavili na predstavitev publikacije Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026, ki jo pripravljamo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.
Mesta za udeležbo v živo so žal že zapolnjena, lahko pa se ob prijavi še vedno…
Grafi tedna od 13. do 17. aprila 2026: aktivnost v gradbeništvu, število delovno aktivnih oseb, tekoči račun plačilne bilance in drugi grafi
Vrednost gradbenih del se je po nekajmesečnem zmanjševanju februarja ponovno okrepila in bila tudi medletno precej višja. Tudi poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila marca medletno višja, deloma zaradi delovnega dne več. Število delovno aktivnih oseb ob precejšnjih razlikah po…
Grafi tedna od 7. do 10. aprila 2026: proizvodnja predelovalnih dejavnosti
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je februarja močneje povečala (desez.) in presegla raven izpred leta; v prvih dveh mesecih je bila medletno manjša, predvsem zaradi manjše proizvodnje v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Manjša je bila tudi proizvodnja v vseh energetsko intenzivnih panogah.
…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Rast BDP se bo letos okrepila na 2,0 % (z 1,1 %) in bo podobna, kot smo pričakovali jeseni. Izvozni sektor bo postopno okreval ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje v najpomembnejših trgovinskih partnericah. Rast investicijske aktivnosti se bo nadaljevala, še naprej bo temeljila predvsem na javnih investicijah. Rast zasebne potrošnje se bo ob nadaljnji rasti realnega razpoložljivega dohodka letos okrepila. Inflacija bo letos (2,6 % konec leta) ob nadpovprečni rasti cen storitev in hrane podobna lanski.
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2026 | 2027 |
| Bruto domači proizvod (v mrd EUR) | 74,2 | 77,7 |
| Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 34.752 | 36.368 |
| Inflacija (povprečje leta, v %) | 2,5 | 2,2 |
Trg dela
Zaposlenost bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala; brezposelnost bo ostala nizka. Rast plač bo letos višja kot lani (nominalno 6,7 %; javni sektor 6,5 %, zasebni 6,7 %), predvsem v zasebnem sektorju, kjer je bila lanska upočasnitev statistične narave (ob uvedbi zimskega regresa, ki se ne všteva v rast plač, so se občutno zmanjšala izredna izplačila).
Zaposlenost
(rast v %)
2026 | 2027 |
| Registrirani brezposelni (število v 1.000) | 45,1 | 44,7 |
| Registrirana brezposelnost (stopnja v %) | 4,6 | 4,5 |
| Anketna brezposelnost (stopnja v %) | 3,8 | 3,8 |
Mednarodna menjava
Rast izvoza blaga in storitev se bo letos okrepila. Na rast blagovnega izvoza bo ugodno vplivala krepitev industrijske proizvodnje v trgovinskih partnericah, pa tudi investicije v farmacevtski dejavnosti, zagon proizvodnje novega modela avtomobila in večje število delovnih dni. Zvišala se bo tudi rast izvoza storitev. Ob zmerni rasti domače potrošnje bo rast uvoza presegala rast izvoza. Presežek tekočega računa plačilne bilance bo tako ob rasti blagovnega primanjkljaja nižji.
Izvoz
(realna rast v %)
2026 | 2027 |
| Uvoz (realna rast v %) | 3,4 | 3,3 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v mrd EUR) | 1,7 | 1,5 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2,3 | 1,9 |
Prehranska varnost in samooskrba: analiza tehnične učinkovitosti slovenskih kmetij z metodama DEA in SFA
V luči naraščajočih globalnih tveganj, geopolitičnih napetosti in motenj v dobavnih verigah postaja prehranska varnost ena ključnih strateških prioritet. Krepitev prehranske samooskrbe je pri tem bistvena, saj neposredno…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.