Grafi tedna od 12. do 16. oktobra 2026: delovno aktivno prebivalstvo, aktivnost v gradbeništvu, tekoči račun plačilne bilance in drugi grafi
Število delovno aktivnih je avgusta ostalo podobno kot julija in lani. Medletno je večje predvsem v dejavnostih javnih storitev ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih zasebnega sektorja, največje upade pa beležijo nekatere bolj delovno intenzivne dejavnosti zasebnega sektorja. Aktivnost v gradbeništvu se je po…
Grafi tedna od 5. do 9. oktobra 2026: brezposelne osebe, izvoz in uvoz blaga ter obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih
Zmanjševanje števila brezposelnih se je v drugi polovici leta nekoliko okrepilo predvsem zaradi večjega skupnega odliva iz evidence. Konec septembra je bilo registriranih 42.439 brezposelnih oseb oziroma 3,4 % manj kot pred letom. Realni izvoz blaga je bil v povprečju julija in avgusta nižji kot v…
Grafi tedna od 28. septembra do 2. oktobra 2026: cene življenjskih potrebščin, prihodek v trgovini, prihodek v tržnih storitvah in obveznice
Inflacija se je septembra povišala na 3,3 %. Ob močnejši podražitvi se je povečal prispevek obeh skupin blaga in storitev, ki vključujeta naftne derivate, prispevek cen storitev pa je ostal pomemben kljub nekoliko izrazitejšim sezonskim pocenitvam. Prihodek v…
Grafi tedna od 21. do 25. septembra 2026: gospodarska klima, cene proizvodov pri slovenskih proizvajalcih, povprečna bruto plača na zaposlenega in nepremičnine
Razpoloženje v gospodarstvu se septembra ni bistveno spremenilo in ostaja boljše kot pred letom ter nad dolgoletnim povprečjem. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile avgusta medletno višje za 3,5 %, kar je najvišja…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Letos bo gospodarska rast (3,8 %) precej višja kot lani (1,5 %). Pospešitev, ki je bila izrazita v prvi polovici leta, je temeljila na več dejavnikih: močnem izvoznem okrevanju, dodatno spodbujenem tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji, zaključevanju velikih investicijskih projektov ter nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev. Široko osnovana gospodarska rast kaže tudi na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju. Inflacija bo letos v povprečju leta 3,1-odstotna, k njej bodo pomembno prispevale predvsem višje cene energentov in storitev.
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2026 | 2027 |
| Bruto domači proizvod (v mrd EUR) | 76,3 | 80,8 |
| Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 35.741 | 37.806 |
| Inflacija (povprečje leta, v %) | 3,1 | 2,7 |
Trg dela
Zaposlenost se bo letos nekoliko povečala (0,3 %), nato bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala na visoki ravni; zaposlovanje tujih delavcev bo še naprej pomemben dejavnik rasti zaposlenosti. Rast povprečne bruto plače bo letos 7,9-odstotna. Rast plač v javnem sektorju bo ostala visoka zaradi izvajanja plačne reforme, v zasebnem sektorju se bo okrepila zaradi višje rasti gospodarske aktivnosti, nadaljnjih pritiskov s trga dela, večjih plačnih pričakovanj v zasebnem sektorju in učinka dviga minimalne plače.
Zaposlenost
(rast v %)
2026 | 2027 |
| Registrirani brezposelni (število v 1.000) | 45,3 | 44,1 |
| Registrirana brezposelnost (stopnja v %) | 4,6 | 4,5 |
| Anketna brezposelnost (stopnja v %) | 3,9 | 3,9 |
Mednarodna menjava
Rast skupnega izvoza se bo letos precej okrepila (5,3 %). K temu bo pomembno prispevalo okrevanje blagovnega izvoza, povezano tudi z zagonom novih proizvodnih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, okrepila pa se bo tudi rast izvoza storitev. Ob močni investicijski aktivnosti in rasti domače potrošnje bo rast skupnega uvoza še višja (6,5 %). Presežek tekočega računa plačilne bilance bo tako nižji, tudi zaradi poslabšanih pogojev menjave ob naraščajočih cenah energentov na svetovnem trgu.
Izvoz
(realna rast v %)
2026 | 2027 |
| Uvoz (realna rast v %) | 6,5 | 3,6 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v mrd EUR) | 1,8 | 1,5 |
| Tekoči račun plačilne bilance (v % BDP) | 2,4 | 1,8 |
Materialni tokovi kot podlaga za razumevanje krožnosti slovenskega gospodarstva
Materialni tokovi pomembno določajo vrednosti kazalnikov krožnega gospodarstva, zato jih je mogoče ustrezno razumeti le ob poznavanju njihove strukture. Analiza obravnava povezanost porabe materialov, nastajanja in…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.