Kratke analize
Pregled gibanj v avtomobilski industriji v Sloveniji in EU
Avtomobilska industrija kot ena največjih in najpomembnejših gospodarskih panog v Sloveniji in EU v zadnjih letih doživlja pomembne strukturne spremembe. Epidemija covida-19, rast cen energentov in surovin, prekinitve v dobavnih verigah, manjše povpraševanje skupaj s povečano konkurenco predvsem iz Kitajske ter strukturne spremembe v avtomobilski industriji EU po letu 2017 večinoma negativno vplivajo na obseg aktivnosti v avtomobilski industriji v Sloveniji in EU. Strožji emisijski testi in dogovor EU o ciljih glede emisij CO2 iz leta 2018 so spodbudili rast ponudbe hibridnih in električnih osebnih vozil skupaj s povečano konkurenco iz tujine, predvsem iz Kitajske. Povpraševanje po teh vozilih se je, pod vplivom različnih spodbud (subvencije, davčne olajšave, nižje nekatere druge dajatve) članic EU, povečalo. Skupno povpraševanje po osebnih vozilih v EU pa je bilo ob padcu povpraševanja po osebnih vozilih z motorji na notranje zgorevanje lani podobno kot leta 2014. Negotovost v evropski avtomobilski industriji povečujejo protekcionistični ukrepi, ki so jih aprila 2025 uvedle ZDA.
Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (panoga C 29) je v Sloveniji in večini članic EU ob koncu leta 2024 zaostajala za ravnmi pred letom 2020. Delež proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic v dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti v Sloveniji se je od leta 2018 zmanjšal in bil leta 2023 podoben kot pred letom 2008. Izvoz cestnih vozil je v začetku leta 2024 v Sloveniji dosegel podobne ravni kot v obdobju 2017–2019, ko je bil najvišji, a se je proti koncu leta ponovno zmanjšal. V zadnjih petih letih se zmanjšuje tudi delež izvoza proizvodov avtomobilske industrije v skupnem izvozu blaga, ki je bil leta 2024 podoben kot pred vstopom v EU (2003). Ob tem je delež izvoza proizvodov, povezanih z avtomobilsko industrijo, v skupnem blagovnem izvozu precej višji od deleža avtomobilske industrije v dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti, saj gre pri izvozu za bruto koncept, ki poleg domače dodane vrednosti vključuje tudi uvoženo dodano vrednost.
Za natančnejši prikaz pomena avtomobilske industrije za slovensko gospodarstvo smo s pomočjo input-output analize na podlagi podatkov TiVA, ki jih objavlja OECD, naredili oceno dodane vrednosti, ki jo v slovenskem gospodarstvu ustvarijo proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (C29) ter neposredni dobavitelji (slovenski in tuji) ožji avtomobilski industriji. V letu 2020, za katero so na voljo zadnji podatki za tako podroben izračun, je delež dodane vrednosti, povezane s svetovno avtomobilsko industrijo, v slovenskem gospodarstvu po prvih ocenah znašal 3,9 % BDP.