Novice

Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju zvišala nad pričakovanji mednarodnih institucij; ECB je junija ohranila marca znižane napovedi gospodarske rasti za evrsko območje. Po zadnji, tretji, oceni Eurostata se je BDP evrskega območja po 0,3-odstotni rasti v zadnjem lanskem četrtletju v prvem letos povečal za 0,6 % (medletno za 1,5 %), kar je najvišja rast po tretjem četrtletju 2022. Rast je presegla pričakovanja institucij, kar je deloma posledica povečanja izvoza pred morebitnim povišanjem ameriških carin. K četrtletni rasti evrskega območja je največ prispevalo povečanje investicij in neto izvoza, k medletni rasti pa višja zasebna potrošnja. Rast naj bi se glede na kazalnike gospodarskega razpoloženja v drugem četrtletju nadaljevala. Po osnovnem scenariju ECB bo rast BDP v evrskem območju letos znašala 0,9 %, leta 2026 1,1 % in leta 2027 1,3 %. Višje carine bodo sicer skupaj s povečano negotovostjo glede trgovinskih politik in apreciacijo evra zavirale izvoz in naložbe ter v manjši meri tudi zasebno potrošnjo, zviševanje realnih plač in zaposlenosti ter manj strogi pogoji financiranja pa bodo spodbudno vplivali na gospodarsko rast. V naslednjih dveh letih naj bi domače povpraševanje spodbujale tudi višje državne investicije v infrastrukturo in obrambo, predvsem v Nemčiji.

Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo na prehodu v drugo četrtletje kažejo na zmanjšano aktivnost v izvoznem sektorju ter krepitev potrošnje gospodinjstev. Blagovni izvoz in uvoz sta se aprila tekoče zmanjšala: izvoz zaradi manjšega izvoza večine glavnih skupin proizvodov, najbolj kovin in kovinskih izdelkov, uvoz pa zaradi manjšega uvoza proizvodov za vmesno potrošnjo. Izvoz in uvoz blaga sta bila aprila tudi medletno manjša, v povprečju prvih štirih mesecev pa sta ostala medletno večja. Krčenje proizvodnje predelovalnih dejavnosti, prisotno od začetka letošnjega leta, se je aprila nadaljevalo (desez.), povečala se je le proizvodnja srednje visoko tehnološko zahtevnih panog. V povprečju prvih štirih mesecev je bila proizvodnja v večini panog manjša kot pred letom, najbolj v proizvodnji vozil in plovil ter usnjarstvu. Gradbena aktivnost se je aprila ob zvišanju vrednosti vseh vrst gradbenih del zvišala, medletno pa ostala nižja. V prvih štirih mesecih leta je bila precej nižja kot pred letom, zaostanek je bil največji v gradnji inženirskih objektov. Skupni realni prihodek tržnih storitev je bil v prvem četrtletju podoben kot v zadnjem lanskem, medletno pa nekoliko manjši. V trgovini se je tekoče in medletno povečal v vseh panogah, le v trgovini z živili je bil medletno nižji, kar povezujemo z letošnjo drugačno časovno razporeditvijo velikonočnih praznikov. Po razmeroma skromni rasti potrošnje gospodinjstev v prvem četrtletju, njeno krepitev v drugem četrtletju nakazuje nominalna vrednost davčno potrjenih računov, ki je bila v povprečju aprila in maja medletno precej višja (po medletni stagnaciji v prvem četrtletju). Na višjo rast zasebne potrošnje kaže tudi kazalnik zaupanja pri potrošnikih, ki se je maja na mesečni ravni z izboljšanjem vseh komponent opazno zvišal, višji je bil tudi medletno. Gospodarska klima se je maja v primerjavi z aprilom tudi nekoliko izboljšala, medletno pa je vrednost kazalnika ostala enaka. Višje kot aprila je bilo zaupanje v trgovini na drobno, zaupanje v ostalih dejavnostih pa se je poslabšalo. Poleg zaupanja med potrošniki je bilo višje kot maja lani še zaupanje v storitvenih dejavnostih.

Število delovno aktivnih oseb je po upadu konec lanskega leta v prvih štirih mesecih letos ostalo na podobni ravni, število brezposelnih pa se je maja še nekoliko zmanjšalo (oboje ob izločitvi sezonskih vplivov); medletna rast plač je marca ostala razmeroma visoka. Medletno je bilo število delovno aktivnih aprila nižje za 0,4 %. Število registriranih brezposelnih je maja nadalje malenkost upadlo (–0,5 %, desez.), medletno je bilo manjše za 2 %. Medletno manjši upad kot v začetku leta je povezan predvsem z malenkost večjim prilivom presežnih delavcev v brezposelnost. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila marca nekoliko višja (6,6 %) kot januarja in februarja, predvsem zaradi višje rasti v zasebnem sektorju (6,3 %). Ta je poleg učinka nižje lanske osnove po naši oceni povezana tudi s presežnim povpraševanjem po delovni sili v določenih delih gospodarstva, na kar kaže tudi povečanje stopnje prostih delovnih mest v prvem četrtletju. V javnem sektorju je zaradi (s plačno reformo) dogovorjenega zvišanja osnovnih plač v začetku leta medletna rast ostala visoka (10,9 %).

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja opazneje upočasnila. Ob mesečno nespremenjenih cenah se je znižala za 0,5 o. t. na 1,8 %. K nižji inflaciji so največ prispevale medletno nižje cene v skupini prevoz (–1,9 %), zlasti naftnih derivatov in avtomobilov, ter upočasnjena rast cen oblačil in obutve (1,3 %). Po izrazitejši aprilski mesečni podražitvi v tej skupini, predvsem obutve (20 %), so se cene maja nekoliko znižale. Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se je maja nekoliko upočasnila, a je bila s 5,5 % še vedno najvišja med vsemi skupinami v indeksu cen življenjskih potrebščin. Medletna rast cen storitev (3,2 %) pa se ohranja okoli doseženih ravni. Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je aprila nekoliko upočasnila (na 1 %); rast je bila enaka tako na domačem kot na tujih trgih.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih štirih mesecih letos medletno višji. Znašal je 288,2 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 54,1 mio EUR. Prihodki so bili v prvih štirih mesecih medletno višji za 5,3 %. K rasti je prispevala predvsem razmeroma visoka rast prihodkov iz socialnih prispevkov, ki pa je letos nižja kot lani, ko je bila okrepljena zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Pomembno so k rasti prispevali tudi davčni prihodki, zlasti iz davka na dodano vrednost in dohodnine. Zaradi poračuna obveznosti aprila pa so se prihodki iz DDPO letos občutno znižali, kljub višji davčni stopnji. Medletno nižja so bila tudi skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v prvih štirih mesecih medletno višji za 7,9 % (lani za 10,8 %). Glavnina rasti je izhajala iz: tekočih transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter ostalih tekočih transferjev (subvencij v kmetijstvu, transferjev za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu), plač in drugih prejemkov iz dela, na katere vpliva plačna reforma (izvajati se je začela januarja letos), ter plačila obresti. Odhodki za investicije, ki so bili v prvem četrtletju letos še medletno nižji, so v štirih mesecih presegli lansko raven.