Grafi tedna od 18. do 22. avgusta 2025: število delovno aktivnih oseb, povprečna bruto plača na zaposlenega in cene proizvodov pri slovenskih proizvajalcih
Število delovno aktivnih zadnje mesece stagnira (desez.), v prvi polovici leta je bilo medletno manjše za 0,4 %, višje kot v enakem obdobju lani pa je bilo predvsem v dejavnostih javnih storitev. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je junija ostala visoka (7,4 %, realno 5,1 %). V javnem sektorju je visoka rast povezana s plačno reformo v sektorju…
Grafi tedna od 21. julija do 14. avgusta 2025: BDP, gospodarska klima, cene življenjskih potrebščin, brezposelne osebe in drugi grafi
Gospodarska aktivnost se je v drugem četrtletju, po upadu v prvem, tekoče (0,7 %, desez.) in medletno (0,7 %) povečala. Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji se je julija malenkost izboljšal, medletni upad je bil po junijskem znatnem poslabšanju tokrat nekoliko manjši.…
Komentar BDP: Trošenje gospodinjstev spodbudilo gospodarsko rast v drugem četrtletju, investicije so stagnirale, aktivnost v izvoznem sektorju se je skrčila
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je gospodarska aktivnost po upadu v prvem četrtletju v drugem letošnjem četrtletju tekoče (0,7 %) in medletno (0,7 %) povečala. Rast zasebne potrošnje se je po šibkem prvem četrtletju okrepila in je najbolj pozitivno vplivala na gospodarsko aktivnost v primerjavi…
Grafi tedna od 14. do 18. julija 2025: aktivnost v gradbeništvu, število delovno aktivnih oseb, tekoči račun plačilne bilance, cestni in železniški blagovni promet
Po znižanju v prvem četrtletju se je gradbena aktivnost aprila in maja povečala ter presegla raven iz preteklega leta. V prvih petih mesecih skupaj pa je bila še nižja kot pred letom, zaostanek je bil največji v gradnji inženirskih objektov. Število delovno aktivnih oseb je maja ostalo na podobni ravni kot prejšnje mesece…
Nacionalni odbor za produktivnost
UMAR v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravlja analize produktivnosti in konkurenčnosti.
Bruto domači proizvod in cene
Gospodarska rast se bo letos okrepila na 2,1 %, kar je nekoliko manj, kot smo pričakovali jeseni. K višji rasti BDP bo letos ključno prispevala domača potrošnja, zlasti nadaljnja rast zasebne potrošnje, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje investicij po lanskem upadu. V prihodnjih dveh letih pričakujemo nekoliko višjo rast aktivnosti. Povprečna inflacija bo letos 2,3-odstotna; rast cen bo umirjena v večini skupin, pri storitvah bo še naprej presegala skupno rast cen. V odsotnosti šokov se bo inflacija po letu 2025 nekoliko znižala in se gibala okoli 2 %.
Bruto domači proizvod
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
Bruto domači proizvod | 70,3 | 73,9 |
Bruto domači proizvod na preb. (v EUR) | 32.868 | 34.468 |
Inflacija | 2,3 | 2,3 |
Trg dela
Na trg dela poleg konjunkturnih razmer pomembno vplivajo demografske spremembe. Ob visoki doseženi ravni zaposlenosti in pomanjkanju delovne sile bo v razmerah zmerne gospodarske rasti rast zaposlenosti letos 0,1-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa 0,4 oz. 0,5-odstotna. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala, na manjše število registriranih brezposelnih bo poleg prehoda v aktivnost pomembno vplivalo tudi naraščajoče prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oz. upokojitev.
Zaposlenost
(rast v %)
2025 | 2026 |
Registrirani brezposelni | 45,4 | 44,8 |
Registrirana brezposelnost | 4,6 | 4,5 |
Anketna brezposelnost | 3,7 | 3,7 |
Mednarodna menjava
S postopnim okrevanjem tujega povpraševanja letos in v naslednjih letih pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza blaga in storitev, ki pa bo nižja kot v obdobju pred pandemijo in energetsko krizo. Po lanski visoki rasti, ki se je v zadnjem četrtletju opazno umirila, bo rast blagovnega izvoza v večji meri sledila rasti tujega povpraševanja, rast izvoza storitev pa se bo še pospešila. Presežek tekočega računa plačilne bilance je lani ostal visok, v obdobju 2025−2027 se bo postopoma zniževal.
Izvoz
(realna rast v %)
2025 | 2026 |
Uvoz | 2,7 | 3,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 3,1 | 2,9 |
Tekoči račun plačilne bilance | 4,4 | 3,9 |
Minimalna plača – kdo jo prejema, kdo izplačuje in kako vpliva na ostale plače
V analizi proučimo pretekla gibanja minimalne plače v Sloveniji, demografsko in zaposlitveno strukturo njenih prejemnikov ter nekatere značilnosti podjetij, ki jo izplačujejo. Posebno pozornost namenimo vplivu rasti…
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren predsedniku vlade.
Glavne naloge UMAR:
- spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;
- spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;
- priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;
- analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost;
- raziskovalno delo.