Kratke analize
Minimalna plača – kdo jo prejema, kdo izplačuje in kako vpliva na ostale plače
V analizi proučimo pretekla gibanja minimalne plače v Sloveniji, demografsko in zaposlitveno strukturo njenih prejemnikov ter nekatere značilnosti podjetij, ki jo izplačujejo. Posebno pozornost namenimo vplivu rasti minimalne plače na plače v celotnem gospodarstvu.
Analiza kaže, da se je minimalna plača v obdobju 2009–2025 nominalno povečala za 116 %, povprečna plača do leta 2024 pa za 66 %. Razmerje med minimalno in povprečno plačo je lani po večletni rasti sicer nekoliko upadlo, vendar je ostalo eno najvišjih med državami EU z zakonsko določeno minimalno plačo. Ob tem je višja rast minimalne plače vidno vplivala na rast plač med zaposlenimi z nizkimi plačami. Plače v Sloveniji so močno zgoščene v bližini minimalne plače, dve tretjini zaposlenih pa prejemata nižjo plačo od povprečne.
Kljub pogostim povišanjem minimalne plače jo sicer prejema vedno manjši delež zaposlenih. To navidezno protislovno dejstvo je posledica splošne rasti nizkih plač, ne zgolj minimalne, zaradi dejavnikov, kot so i) dolgotrajne razmere pomanjkanja delovne sile, ii) izvzem različnih dodatkov iz minimalne plače in iii) uveljavitev najnižje osnove za plačilo socialnih prispevkov, ki je višja od minimalne plače; gre za višino plače, ki jo podjetja izplačujejo vedno pogosteje.
Minimalno plačo pogosteje izplačujejo manj produktivna in bolj zadolžena podjetja ter podjetja iz dejavnosti gradbeništva, prometa in gostinstva. V podjetjih, ki so imela relativno večji delež zaposlenih z minimalno plačo, so se stroški dela v obdobjih visoke rasti minimalne plače povečali bolj, v obdobjih zmerne ali nizke rasti minimalne plače pa manj kot med ostalimi podjetji.
Dvigi minimalne plače so vplivali na velik del zaposlenih – neposredno na njene prejemnike, posredno pa na plače zaposlenih, ki so bili sicer nad minimalno plačo. Naše modelske ocene kažejo, da se je v obdobju 2009–2019 učinek dviga minimalne plače »prelil« na plače zaposlenih do višine 20 % nad minimalno plačo. V povprečju omenjenega obdobja je rast minimalne plače prispevala okoli tretjino k rasti povprečne plače. Zaradi tega se je vidno zmanjšalo tudi razmerje (oz. neenakost) med nizkimi in visokimi plačami.
Brez rasti minimalne plače in njenega prelivanja bi bile plače zaposlenih sicer enakomerneje porazdeljene, uravnilovka pa manjša, vendar bi hkrati nezanemarljiv del zaposlenih prejel nižje plače, kot jih je.