Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo na prehodu v drugo četrtletje kažejo na zmanjšano aktivnost v izvoznem sektorju ter višjo rast potrošnje gospodinjstev. Blagovni izvoz in uvoz sta se aprila tekoče zmanjšala: izvoz zaradi manjšega izvoza večine glavnih skupin proizvodov, najbolj kovin in kovinskih izdelkov, uvoz pa zaradi manjšega uvoza proizvodov za vmesno potrošnjo. Izvoz in uvoz blaga sta bila aprila tudi medletno manjša, v povprečju prvih štirih mesecev pa sta ostala medletno večja. Krčenje proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je aprila nadaljevalo (desez.), povečala se je le proizvodnja srednje visoko tehnološko zahtevnih panog. V povprečju prvih štirih mesecev je bila proizvodnja v večini panog manjša kot pred letom, najbolj v proizvodnji vozil in plovil ter usnjarstvu. Gradbena aktivnost se je aprila ob zvišanju vrednosti vseh vrst gradbenih del zvišala, medletno pa ostala nižja. V prvih štirih mesecih leta je bila precej nižja kot pred letom, zaostanek je bil največji v gradnji inženirskih objektov. Skupni realni prihodek tržnih storitev je bil v prvem četrtletju podoben kot v zadnjem lanskem, medletno pa nekoliko manjši. V trgovini se je tekoče in medletno povečal v vseh panogah. Le v trgovini z živili je bil medletno nižji, kar povezujemo z letošnjo drugačno časovno razporeditvijo velikonočnih praznikov. Po razmeroma skromni rasti potrošnje gospodinjstev v prvem četrtletju, na njeno krepitev v drugem četrtletju nakazuje nominalna vrednost davčno potrjenih računov, ki je bila v povprečju aprila in maja medletno višja za 4 % (po medletni stagnaciji v prvem četrtletju). 

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila maja za 2,6 % nižja kot pred letom. Industrijska poraba, ki je lahko pokazatelj gospodarske aktivnosti, je bila ob enem delovnem dnevu manj medletno nižja za 3 %. Poraba gospodinjstev je bila medletno višja za 0,9 %, poraba malih poslovnih odjemalcev – ki sicer predstavljajo le majhen delež skupne porabe – pa nižja za 10 %.

Blagovni izvoz in uvoz sta se aprila tekoče zmanjšala, njun obseg je bil manjši kot pred letom. Realni desezonirani izvoz blaga se je aprila tekoče zmanjšal tretji mesec zapored, tokrat za 1,5 %. K upadu je pomembno prispeval manjši izvoz v Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Zmanjšal se je izvoz večine glavnih skupin proizvodov, najbolj kovin in kovinskih izdelkov. Po več mesecih upadanja pa se je aprila povečal izvoz cestnih vozil, večji je bil tudi izvoz farmacevtskih izdelkov1. Realni uvoz blaga, ki mesečno opazno niha, je aprila tekoče upadel za 6,9 %, predvsem zaradi manjšega uvoza proizvodov za vmesno potrošnjo (vse desezonirano). Izvoz in uvoz blaga sta bila aprila tudi medletno manjša, v povprečju prvih štirih mesecev pa sta ostala večja kot lani (za 0,6 % oz. 1,8 %).

Realni izvoz in uvoz storitev sta se aprila tekoče in medletno zmanjšala; v prvih štirih mesecih sta bila večja kot v enakem obdobju lani. Tekoče (desez.) sta upadla izvoz in uvoz večine glavnih skupin storitev, razen storitev, povezanih s turizmom. Njihov izvoz se je aprila povečal na najvišjo raven v zadnjem letu, večji je bil tudi uvoz (desez.). K upadu skupnega izvoza sta največ prispevala manjša izvoza ostalih poslovnih in IKT storitev, k zmanjšanju uvoza pa ostale poslovne in transportne storitve. Nihanja pri ostalih poslovnih storitvah so v zadnjih mesecih visoka zlasti v menjavi s Švico.
V prvih štirih mesecih je bil izvoz storitev večji kot pred letom, zlasti zaradi medletne rasti izvoza ostalih poslovnih storitev v prvih treh mesecih, večina drugih glavnih skupin storitev pa ostaja medletno nižja. Uvoz storitev je v štirih mesecih ostal opazno večji kot v enakem obdobju lani (najbolj ostalih poslovnih, IKT in transportnih storitev). 

Krčenje proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je aprila nadaljevalo (desez.), po štirih mesecih je bila proizvodnja manjša kot pred letom. Aprila se je povečala le proizvodnja srednje visoko tehnološko zahtevnih panog (desez.), v preostalih treh skupinah po tehnološki zahtevnosti se je proizvodnja nadalje zmanjšala. V povprečju prvih štirih mesecev je bila proizvodnja v večini panog manjša kot pred letom (skupaj za 2,4 %, del. dnem prilagojeno). Najbolj se je zmanjšala aktivnost v proizvodnji vozil in plovil ter usnjarstvu. Manjša je bila tudi v proizvodnji kovinskih izdelkov, proizvodnji drugih strojev in naprav, proizvodnji IKT opreme ter v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah. Po rasti v lanskem letu sta bili na medletno podobni ravni aktivnost v energetsko intenzivnih papirni industriji in proizvodnji kovin. Aktivnost v preostalih energetsko intenzivnih dejavnostih, kemični industriji in proizvodnji nekovinskih mineralih izdelkov pa je bila večja kot pred letom. Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog je bila podobna kot pred letom, po naši oceni ostaja višja kot lani v farmacevtski industriji.
Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je tudi maja ostal na podobno nizki ravni kot v zadnjih dveh letih.

Gradbena aktivnost se je po znižanju v prvem četrtletju aprila povečala, medletno pa ostala nižja. Aktivnost se je lani postopoma zniževala, v zadnjem četrtletju pa močno okrepila. V prvem četrtletju se je ponovno znižala, aprila pa ob zvišanju vrednosti vseh vrst gradbenih del okrepila za 4 % glede na marec. V prvih štirih mesecih je bila vrednost opravljenih gradbenih del za 8 % nižja kot pred letom, zaostanek je bil največji v gradnji inženirskih objektov (–19 %).
Aktivnost v gradnji inženirskih objektov je tradicionalno povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih štirih mesecih za 2 % višji kot leto pred tem, znotraj teh pa so bili odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, višji za 6 %. Nižja aktivnost v gradnji inženirskih objektov v začetku leta bi tako lahko bila povezana z nižjimi investicijami infrastrukturnih podjetij in/ali proračunskih skladov.

V prvem četrtletju je bil realni prihodek tekoče in medletno večji v vseh trgovskih panogah, razen v trgovini na drobno z živili. Na 1-odstotni medletni upad prihodka v trgovini na drobno z živili je vplivalo visoko medletno zmanjšanje v marcu (–6 %), ki je bilo predvsem posledica razporeditve velikonočnih praznikov oz. nakupov pred njimi (lani so bili opravljeni marca, letos pa aprila). Tekoče in medletno se je prihodek v prvem četrtletju povečal v vseh drugih panogah. V trgovini na debelo in v trgovini z motornimi vozili je bil medletno realno povsod večji za 3 %, v trgovini na drobno z neživili pa za 2 %.

Skupni realni prihodek tržnih storitev je bil v prvem četrtletju podoben kot v zadnjem lanskem, medletno pa nekoliko manjši (za 0,3 %). Po precejšnji rasti ob koncu lanskega leta se je tekoča rast v prvem četrtletju še pospešila v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. K rasti sta prispevali obe pomembnejši dejavnosti (telekomunikacijske in računalniške storitve). Rast prihodka iz druge polovice lanskega leta se je nadaljevala v dejavnosti prometa in skladiščenja, tokrat z večjo rastjo zlasti v zračnem prometu. V strokovno-tehničnih dejavnostih se je rast po krepitvi v zadnjem lanskem četrtletju nekoliko umirila, čeprav je bila rast prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah izjemno močna. V gostinstvu pa se je po krepitvi v drugi polovici lanskega leta prihodek občutneje zmanjšal. V drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je prihodek od drugega četrtletja lani zmanjševal, se je upad še poglobil, prav tako v zaposlovalnih agencijah. Medletno je bil realni prihodek v prvem četrtletju večji v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih.

Medletna rast zasebne potrošnje je bila v začetku drugega četrtletja po razpoložljivih podatkih višja kot v prvem. Skromna rast v prvem četrtletju (0,4 %) je odražala visoko stopnjo varčevanja. Medletna realna rast razpoložljivega dohodka (ocenjena na podlagi gibanj sredstev za zaposlene in socialnih transferjev) je bila namreč občutno višja kot realna rast zasebne potrošnje. Na nizko rast je vplivala tudi razporeditev velikonočnih praznikov, saj so bili lani z njimi povezani nakupi opravljeni marca, letos pa aprila. Medletno nižji so bili v prvem četrtletju nakupi živil, pijače in tobačnih izdelkov, manj je bilo tudi nakupov novih osebnih avtov. Medletno več pa so gospodinjstva trošila za neživila in turistične storitve v tujini.
Višjo medletno rast potrošnje gospodinjstev v začetku drugega četrtletja nakazuje nominalna vrednost davčno potrjenih računov (kot približek prodaje), ki je bila po medletni stagnaciji v prvem četrtletju aprila medletno višja za 5 %, maja pa za 2 % (v povprečju za 4 %).  

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja v primerjavi z aprilom nekoliko zvišala, medletno pa je ostala enaka. Na mesečni ravni se je opazno zvišal kazalnik zaupanja pri potrošnikih, pri čemer so se izboljšale vse njegove komponente: trenutno finančno stanje v gospodinjstvu, pričakovanja glede gospodarskih razmer v državi, pričakovanja glede finančnega stanja v gospodinjstvu in pričakovanja glede večjih nakupov. Višje je bilo tudi zaupanje v trgovini na drobno, zaupanje v ostalih dejavnostih pa se je poslabšalo. Vrednost kazalnika zaupanja med potrošniki je bila višja tudi medletno, višje kot maja lani je bilo še zaupanje v storitvenih dejavnostih. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja še naprej nižja od dolgoletnega povprečja, nad njim ostajata le kazalnika za storitvene dejavnosti in gradbeništvo.

Število delovno aktivnih oseb, po zmanjšanju konec lanskega leta, v zadnjih mesecih ostaja na podobni ravni (desez.). Aprila je njihovo število ostalo medletno nižje za 0,4 %; do največjega upada je prišlo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–4,8 %), predvsem zaradi upada v zaposlovalnih agencijah. Opazneje je njihovo število upadlo tudi v gradbeništvu (–2,1 %) in v predelovalnih dejavnostih (–2,0 %), kjer sicer ostaja pomanjkanje delovne sile. Medletno višje pa je bilo predvsem v dejavnostih javnih storitev, in sicer v zdravstvu (3,3 %) ter izobraževanju (1,7 %).

Število registriranih brezposelnih je maja (ob izločitvi sezonskih vplivov) nadalje malenkost upadlo (za 0,5 %). Po originalnih podatkih je bilo konec maja brezposelnih 43.196 oseb oz. 2,6 % manj kot konec aprila. Medletno je bilo število brezposelnih manjše za 2 %, kar je manjši upad kot v začetku leta. Na to je ob še naprej zmernem odlivu iz evidence brezposelnosti vplival malenkost večji priliv presežnih delavcev v brezposelnost. Medletni upad dolgotrajno brezposelnih (–9,3 %) in brezposelnih, starejših od 55 let (–11,7 %), je bil podoben kot aprila. Število brezposelnih mladih (15–29 let) pa se od konca lanskega leta medletno postopoma povečuje (6,6 % več v primerjavi z majem lani).

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila marca nekoliko višja (6,6 %) kot januarja in februarja, predvsem zaradi višje rasti v zasebnem sektorju (6,3 %). Ta je poleg učinka nižje lanske osnove po naši oceni povezana tudi s presežnim povpraševanjem po delovni sili v določenih delih gospodarstva, na kar kaže tudi povečanje stopnje prostih delovnih mest v prvem četrtletju. V javnem sektorju je zaradi (s plačno reformo) dogovorjenega zvišanja osnovnih plač v začetku leta medletna rast ostala visoka (10,9 %). Realno je bila skupna povprečna bruto plača marca višja za 5,8 % – v zasebnem sektorju za 4,2 %, v javnem pa za 8,7 %.

Po anketnih podatkih so se razmere na trgu dela v prvem letošnjem četrtletju nekoliko poslabšale, kar lahko povezujemo tudi s povečano negotovostjo v gospodarskem okolju. Brezposelnih je bilo 41 tisoč oseb, kar je 13,9 % več kot v prvem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (4 %) je bila medletno višja za 0,6 o. t. Število delovno aktivnih je bilo v prvem četrtletju medletno nekoliko manjše (–0,8 %). Pri tem je bilo medletno večje število zaposlenih v delovnem razmerju, manjše pa število samozaposlenih in zaposlenih v nekaterih drugih oblikah dela (npr. študentsko delo), ki ob povečanju negotovosti običajno najprej preidejo med brezposelne ter neaktivne.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja ob mesečno nespremenjenih cenah nekoliko izraziteje upočasnila, za 0,5 o. t. na 1,8 %. K nižji inflaciji so največ prispevale medletno nižje cene v skupini prevoz (–1,9 %) ter upočasnjena rast cen v skupini oblačila in obutev (1,3 %, aprila 4,2 %). Nižje cene v skupini prevoz so po naši oceni predvsem posledica cenejših naftnih derivatov in tudi avtomobilov. Po izrazitejši aprilski mesečni podražitvi oblačil in obutve (predvsem obutve za 20 %) so se cene maja na mesečni ravni nekoliko znižale, kar je odstopalo od dosedanjih sezonskih gibanj cen v tej skupini. To je tudi vplivalo na upočasnjeno rast cen poltrajnega blaga (1,6 %), cene trajnega blaga pa so ostale medletno nižje (0,7 %). Rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se je maja sicer nekoliko upočasnila, a je bila s 5,5 % še vedno najvišja med vsemi skupinami v indeksu cen življenjskih potrebščin. Primerljivo rast so s 5,3 % beležile tudi cene v skupini restavracije in hoteli. Medletna rast cen storitev (3,2 %) pa se ohranja okoli doseženih ravni.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je aprila nekoliko upočasnila (na 1 %); rast je bila enaka tako na domačem kot na tujih trgih. Medletno so še naprej najhitreje naraščale cene blaga za široko porabo, kjer se je rast ohranila pri 3 %. V tej skupini se je ponovno povečala rast cen netrajnega blaga, ki je bila s 4,4 % najvišja po oktobru 2023, padec cen trajnega blaga pa se je ob nekoliko višji osnovi poglobil (–2,2 %). Medletna rast cen surovin je ostala umirjena (okoli 0,7 %), še nekoliko počasnejša je bila rast cen proizvodov za investicije (0,3 %). Cene energentov pa so bile ob mesečni pocenitvi v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (–3,9 %) medletno nižje za 4,2 %.

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem, ki se je v preteklih mesecih krepila, je aprila ostala nekoliko pod 8 %. K rasti so še vedno največ (skupno 6,4 o. t.) prispevali krediti, odobreni NFI in gospodinjstvom. Zadolževanje nefinančnih družb, ki se je v začetku leta okrepilo, se je marca in aprila  upočasnilo, podjetja so v tem obdobju kredite, najete pri domačih bankah, neto odplačevala. Krediti nefinančnim družbam so bili tako medletno višji le še za 0,5 %. K rasti depozitov domačih nebančnih sektorjev, ki se ohranja okoli 3,5 %, največ prispevajo vloge gospodinjstev. Te so se medletno okrepile za 4,2 %, rast vlog podjetij pa je bila 2,5-odstotna. Vloge domačih nebančnih sektorjev sicer naraščajo za več kot polovico počasneje od kreditov, a razmerje med krediti in vlogami ostaja okoli 0,70. Delež nedonosnih terjatev znaša 1 %.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do aprila) za 390,6 mio EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 2,6 mrd EUR (3,7 % ocenjenega BDP). K znižanju je največ prispeval večji primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi manj prejetih sredstev za tekoče mednarodno sodelovanje iz proračuna EU. K znižanju presežka tekočih transakcij sta prispevala tudi saldo blaga in storitev ter saldo primarnih dohodkov. Na nižji blagovni presežek je vplival višji primanjkljaj z državami EU, storitveni presežek pa se je znižal zlasti v menjavi gradbenih storitev in potovanj. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji predvsem zaradi manjših neto prilivov dohodkov od dela, pri čemer so se prihodki slovenskih delavcev od dela v tujini znižali, prihodki tujcev na delu v Sloveniji pa zvišali. Višji so bili tudi neto odlivi od lastniškega kapitala.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih štirih mesecih letos medletno višji. Znašal je 288,2 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 54,1 mio EUR. Prihodki so bili v prvih štirih mesecih medletno višji za 5,3 % (lani 10,8 %); visoke rasti prihodkov v lanskem letu so bile delno posledica enkratnih dejavnikov (uvedba zdravstvenega prispevka in neusklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo). K letošnji rasti prihodkov je prispevala predvsem razmeroma visoka rast prihodkov iz socialnih prispevkov, ki pa je letos nižja kot lani, ko je bila okrepljena zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Pomembno so k rasti prihodkov prispevali davčni prihodki, zlasti iz davka na dodano vrednost in dohodnine. Zaradi poračuna obveznosti aprila pa so se prihodki iz DDPO letos občutno znižali, kljub višji davčni stopnji. Medletno nižja so bila skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v prvih štirih mesecih medletno višji za 7,9 % (lani za 10,8 %). Glavnina rasti je izhajala iz: tekočih transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter ostalih tekočih transferjev (subvencij v kmetijstvu, transferjev za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu), plač in drugih prejemkov iz dela, na katere vpliva plačna reforma (izvajati se je začela januarja letos), ter plačila obresti. Odhodki za investicije, ki so bili v prvem četrtletju letos še medletno nižji, so v štirih mesecih presegli lansko raven.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih leta 2025 negativen (85,1 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 141,8 mio EUR (10,2 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2025), vplačala pa 226,9 mio EUR (31 % načrtovanih letnih vplačil). Največji delež v prihodkih so imela prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (59,2 % vseh povračil v državni proračun, 25,6 % pričakovanih povračil v letu 2025) ter za izvajanje centraliziranih in drugih programov EU (20,8 % vseh povračil v državni proračun, 16,4 % pričakovanih povračil v letu 2025), največ v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope. Za sredstva iz strukturnih skladov je bilo v državni proračun povrnjeno 11,8 % vseh povračil (4,9 % pričakovanih povračil v letu 2025). Glede na Informacijo o izvajanju NOO (maj 2025) je letos predvidena oddaja dveh zahtevkov za izplačilo Evropski komisiji, spomladi in jeseni, v skupni okvirni višini 944 mio EUR. Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (46,9 % vseh vplačil).
Po podatkih MKRR je bilo v okviru Programa evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 (od januarja 2021 do konca aprila 2025) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 142,2 mio EUR (EU del), kar je 5 % celotnih razpoložljivih sredstev.