Vrednost gradbenih del je bila julija in avgusta medletno precej višja. Po znižanju v prvem četrtletju se je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta krepila. Po podatkih SURS o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila avgusta za 25 % višja kot pred letom, v prvih osmih mesecih pa za 4 %. Nekateri drugi podatki sicer ne kažejo na tako močno povišanje aktivnosti v poletnih mesecih. Po podatkih DDV je bila avgusta aktivnost podjetij v gradbeništvu za 8 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila kar 17 o. t.
Kazalnik zaupanja v gradbeništvu se je septembra izboljšal ter dosegel najvišjo raven v zadnjem letu in pol. Podjetja nova naročila ocenjujejo kot običajna. Najpomembnejša omejitev ostaja pomanjkanje usposobljenih delavcev. Nezadostno povpraševanje kot omejitev navaja le približno desetina podjetij, kar kaže na to, da gradbeništvo trenutno nima težav s povpraševanjem, omejitve so predvsem na strani ponudbe. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do avgusta) za 110,9 mio EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 3 mrd EUR (4,3 % ocenjenega BDP). K znižanju je največ prispeval večji primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi manj prejetih sredstev iz proračuna EU. Letni blagovni presežek je bil nekoliko nižji, razlika pa je bila po občutnem popravku vrednosti blagovnega uvoza za prvih sedem mesecev znatno manjša kot ob objavah v preteklih mesecih. Storitveni presežek pa se je povečal, zlasti v menjavi ostalih poslovnih storitev in v menjavi transportnih storitev. Tudi primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji, predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička). Višji so bili tudi neto prilivi dohodkov od dela, pri čemer so se prihodki slovenskih delavcev od dela v tujini povečali bolj kot prihodki tujcev na delu v Sloveniji.

Število delovno aktivnih oseb je avgusta ostalo podobno kot prejšnje mesece (desez.), medletno pa je bilo manjše za 0,4 %. Medletno je avgusta upadlo število zaposlenih (–0,6 %), število samozaposlenih pa je bilo višje (1,5 %). Največji medletni upad števila delovno aktivnih beležijo druge raznovrstne poslovne dejavnosti (–4 %), predvsem zaradi zmanjšanja v zaposlovalnih agencijah, sledijo predelovalne dejavnosti (–1,8 %) in gradbeništvo (–1,6 %). Medletno večje število delovno aktivnih pa je še naprej v dejavnostih javnih storitev, in sicer v zdravstvu in socialnem varstvu (za 3,5 %) ter izobraževanju (za 1,5 %).
Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo medletno večje za 1,9 %, državljanov Slovenije pa manjše za 0,7 %.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila septembra za 2,2 % nižja kot pred letom. Industrijska poraba, ki je lahko pokazatelj gospodarske aktivnosti, je bila ob enem delovnem dnevu več medletno nižja za 2,1 %, poraba gospodinjstev pa nižja za 3,4 %. Poraba malih poslovnih odjemalcev je bila medletno višja za 1,4 %. V tretjem četrtletju je bila industrijska poraba ob enakem številu delovnih dni medletno nižja za 3,6 %.

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju 2025 še zmanjšal. Skupaj se je obseg cestnih prevozov tekoče zmanjšal za 2 %, medletno pa za skoraj 13 %. Pri cestnih prevozih slovenskih prevoznikov se je po močnem upadu v prvem četrtletju obseg prevozov v tujini nekoliko povečal, obseg prevozov, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), pa zmanjšal. Delež prevozov po tujini v skupnih prevozih je znašal 40 % in je bil za 10 o. t. nižji kot pred epidemijo covida-19. Železniški prevozi blaga po Sloveniji so se v drugem četrtletju zmanjšali za 1 %, medletno pa so bili nižji za 8 %. Obseg cestnih in železniških prevozov blaga je bil letos najnižji po letu 2016.