Krčenje proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je aprila nadaljevalo (desez.), po štirih mesecih je bila proizvodnja manjša kot pred letom. Aprila se je povečala le proizvodnja srednje visoko tehnološko zahtevnih panog (desez.), v preostalih treh skupinah po tehnološki zahtevnosti se je proizvodnja nadalje zmanjšala. V povprečju prvih štirih mesecev je bila proizvodnja v večini panog manjša kot pred letom (skupaj za 2,4 %, del. dnem prilagojeno). Najbolj se je zmanjšala aktivnost v proizvodnji vozil in plovil ter usnjarstvu. Manjša je bila tudi v proizvodnji kovinskih izdelkov, proizvodnji drugih strojev in naprav, proizvodnji IKT opreme ter  v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah. Po rasti v lanskem letu sta bili na medletno podobni ravni aktivnost v energetsko intenzivnih papirni industriji in proizvodnji kovin. Aktivnost v preostalih energetsko intenzivnih dejavnostih, kemični industriji in proizvodnji nekovinskih mineralih izdelkov pa je bila večja kot pred letom. Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog je bila podobna kot pred letom, po naši oceni ostaja višja kot lani v farmacevtski industriji.
Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je tudi maja ostal na podobno nizki ravni kot v zadnjih dveh letih.

 

Gradbena aktivnost se je po znižanju v prvem četrtletju aprila povečala, medletno pa ostala nižja. Aktivnost se je lani postopoma zniževala, v zadnjem četrtletju pa močno okrepila. V prvem četrtletju se je ponovno znižala, aprila pa ob zvišanju vrednosti vseh vrst gradbenih del okrepila za 4 % glede na marec. V prvih štirih mesecih je bila vrednost opravljenih gradbenih del za 8 % nižja kot pred letom, zaostanek je bil največji v gradnji inženirskih objektov (–19 %).
Aktivnost v gradnji inženirskih objektov je tradicionalno povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih štirih mesecih za 2 % višji kot leto pred tem, znotraj teh pa so bili odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, višji za 6 %. Nižja aktivnost v gradnji inženirskih objektov v začetku leta bi tako lahko bila povezana z nižjimi investicijami infrastrukturnih podjetij in/ali proračunskih skladov.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do aprila) za 390,6 mio EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 2,6 mrd EUR (3,7 % ocenjenega BDP). K znižanju je največ prispeval večji primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi manj prejetih sredstev za tekoče mednarodno sodelovanje iz proračuna EU. K znižanju presežka tekočih transakcij sta prispevala tudi saldo blaga in storitev ter saldo primarnih dohodkov. Na nižji blagovni presežek je vplival višji primanjkljaj z državami EU, storitveni presežek pa se je znižal zlasti v menjavi gradbenih storitev in potovanj. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji predvsem zaradi manjših neto prilivov dohodkov od dela, pri čemer so se prihodki slovenskih delavcev od dela v tujini znižali, prihodki tujcev na delu v Sloveniji pa zvišali. Višji so bili tudi neto odlivi od lastniškega kapitala.