Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je avgusta rahlo povišala (na 3,0 %), na mesečni ravni so bile cene višje za 0,1 %. Medletno se je okrepil predvsem prispevek skupin, ki vključujeta naftne derivate, saj so se ti avgusta ponovno nekoliko izraziteje podražili. Gre za skupini prevoz (pogonska goriva) ter stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (kurilno olje), ki skupaj predstavljata 28,2 % indeksa cen življenjskih potrebščin in sta k medletni inflaciji prispevali 1,8 o. t. Visok (1,5 o. t.) je ostal tudi prispevek cen storitev. Njihova medletna rast se je sicer avgusta zaradi za ta mesec neobičajne mesečne pocenitve počitnic v paketu nekoliko znižala, a je bila s 4,3 % še vedno razmeroma visoka. Cene poltrajnega blaga so bile medletno višje za 0,3 %, cene trajnega blaga pa so ostale nižje (–1,0 %). Medletni padec cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače se je avgusta ob mesečni pocenitvi hrane (za 0,4 %) še nekoliko poglobil (na –1 %). Inflacija, merjena s HICP, je bila v Sloveniji s 3,4 % za 0,1 o. t. višja od ocenjene v evrskem območju.

Po rasti v drugem četrtletju sta se blagovni izvoz in uvoz julija tekoče zmanjšala (desez.), a ostala večja kot pred letom. Realni izvoz blaga se je julija skrčil za 2,1 %, predvsem zaradi manjšega izvoza v države EU, zlasti v Nemčijo in Italijo. Po rasti v drugem četrtletju se je zmanjšal izvoz večine glavnih skupin proizvodov, najbolj vmesnih, zlasti kovinskih izdelkov, industrijskih strojev in naprav ter nekaterih primarnih izdelkov. Nadalje sta se povečala izvoz farmacevtskih izdelkov in cestnih vozil, ki se ob manjših nihanjih povečujeta že od začetka leta. Uvoz blaga se je zmanjšal še izraziteje (–5,6 %), predvsem zaradi manjšega uvoza investicijskih proizvodov in nekaterih proizvodov za vmesno potrošnjo (vse desez.). V prvih sedmih mesecih je bil izvoz blaga medletno večji za 6,3 %, uvoz pa za 5,1 %. Medletna rast izvoza je bila široko osnovana, a z največjim prispevkom izvoza farmacevtskih izdelkov in cestnih vozil.
Ob ugodnejših znakih okrevanja pri glavnih trgovinskih partnericah so se izvozna naročila v predelovalnih dejavnostih julija še nekoliko povečala in dosegla najvišjo raven v zadnjih treh letih in pol, a ostala pod dolgoletnim povprečjem.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v drugem četrtletju še povečal (desez.), v prvi polovici leta je bil medletno večji. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prej šibka rast prihodka v drugem četrtletju pospešila, kar povezujemo predvsem s povečano prodajo na domačem trgu. Ob visoki rasti prenočitev tujih turistov se je rast okrepila tudi v gostinstvu. V dejavnosti prometa in skladiščenja se je prihodek, ki je v zadnjih treh letih večinoma stagniral, znova nekoliko povečal. Prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih je po močni rasti v začetku leta ostal na podobni ravni kot v predhodnem četrtletju. Po stagnaciji v začetku leta se je prihodek v drugih poslovnih dejavnostih zmanjšal, kar povezujemo predvsem s krčenjem v zaposlovalnih storitvah (vse desez.). Skupni realni prihodek je bil v prvi polovici leta medletno večji za 6,3 % (najbolj se je povečal v strokovno-tehničnih dejavnostih, za 11,3 %).