Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je po znižanju v maju junija nekoliko okrepila (za 0,4 o. t. na 2,2 %), mesečno so bile cene višje za 0,8 %. K mesečni rasti so poleg sezonskih dejavnikov (predvsem višje cene počitnic v paketu, za 9,1 %) pomembno prispevale višje cene hrane (za 1,2 %), nekoliko pa tudi višje trošarine na alkohol in tobak, kjer so se cene sicer zvišale za 1,8 %. Na medletni ravni še naprej najvišjo rast dosegajo cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, junija se je okrepila na 6,7 % (maja 5,5 %), kar je prispevalo več kot polovico k letni inflaciji. Visoka (5,0-odstotna) ostaja tudi rast cen v skupini restavracije in hoteli. Medletni padec cen v skupini prevoz je bil precej nižji kot v preteklem mesecu (–0,3 %, maja –1,9 %). Medletna rast cen poltrajnega blaga se je tudi junija upočasnila (na 1,2 %), cene trajnega blaga pa so bile prvič po novembru 2023 malenkost višje (za 0,1 %). Medletna rast cen storitev se je upočasnila s 3,2 % na 2,6 %. Inflacija, merjena s HICP, se je junija zvišala na 2,5 % in bila za 0,5 o. t. višja od povprečja evrskega območja.  

Število registriranih brezposelnih je junija (ob izločitvi sezonskih vplivov) nadalje malenkost upadlo (za 0,4 %). Po originalnih podatkih je bilo konec junija brezposelnih 42.398 oseb oz. 1,8 % manj kot konec maja. Medletno je bilo število brezposelnih manjše za 2,2 %, kar je podoben upad kot v zadnjih mesecih. Medletni upad dolgotrajno brezposelnih (–9,2 %) je bil podoben kot maja, upad brezposelnih, starejših od 55 let (–11,2 % v juniju), pa je bil malenkost nižji kot prejšnje mesece. Število brezposelnih mladih (15–29 let) se od konca lanskega leta medletno povečuje (5,7 % več v primerjavi z junijem lani). 

Blagovni izvoz in uvoz sta se maja nadalje tekoče zmanjšala, njun obseg je bil manjši kot pred letom. Negotovost v mednarodnem okolju in šibko povpraševanje glavnih trgovinskih partneric v zadnjih mesecih pomembno vpliva na slovensko blagovno menjavo in razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih. Realni izvoz blaga se je maja tekoče zmanjšal četrti mesec zapored (–0,8 % desez.), k temu je prispeval manjši izvoz v države EU (–1,0 %), zlasti v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško. Več mesecev se že zmanjšuje izvoz strojev in naprav (brez cestnih vozil), manjši kot v povprečju prvega četrtletja pa je tudi izvoz primarnih izdelkov (brez energentov), izvoz kovin in kovinskih izdelkov ter nekaterih drugih materialov. Nekoliko se je zmanjšal tudi uvoz (–0,3 %), predvsem iz držav izven EU. Podobno kot v preteklem mesecu se je zmanjšal uvoz blaga za vmesno potrošnjo1 (vse desezonirano). Izvoz in uvoz blaga sta bila maja tudi medletno manjša, v povprečju prvih petih mesecev je bil izvoz na podobni ravni kot pred letom (–0,1 %), uvoz pa je bil večji kot v enakem obdobju lani (1,5 %).
Izvozna naročila so junija ostala na zelo nizki ravni in se že skoraj dve leti niso opazneje spremenila.  

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je aprila, po stagnaciji v prvem četrtletju, zmanjšal (za 1,3 % desez.), v povprečju prvih štirih mesecev je bil nekoliko manjši tudi medletno (za 0,5 %). Po rasti v prvem četrtletju se je aprila prihodek tekoče najbolj skrčil v strokovno-tehničnih dejavnostih, kar je bila posledica upada v vseh storitvah, ki spadajo v to dejavnost. Nekoliko manjši je bil upad v drugih poslovnih dejavnostih, kjer že dlje časa prevladujejo negativna gibanja, predvsem v povezavi z zaposlovalnimi storitvami. Prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih je po visoki rasti v prvem četrtletju aprila za malenkost zanihal navzdol. Gostinski prihodek pa se je po precejšnjem zmanjšanju v prvem četrtletju aprila povečal. Prihodek se je povečal tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer se rahlo povečuje od sredine lanskega leta; aprila se je ponovno povečal v obeh glavnih dejavnostih (kopenskem prometu in skladiščenju). V prvih štirih mesecih je bil realni prihodek medletno večji le v prometu in skladiščenju.  

Donosnosti do dospetja obveznic držav članic evrskega območja se v drugem četrtletju letos, kljub nadaljnjemu zniževanju osrednje obrestne mere ECB (za 50 b. t.), niso izraziteje spremenile. Donosnost do dospetja slovenske obveznice je tako glede na predhodno četrtletje ostala nespremenjena (3,13 %), razmik do nemške obveznice pa se je zvišal za 3 b. t., na 58 b. t.