Grafi tedna

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra ohranila na 3,3 %, tudi mesečno so bile cene nespremenjene. K medletni inflaciji še naprej največ (2,0 o. t.) prispevata skupini stanovanje, voda, električna energija, plin ter druga goriva in prevoz. Oktobra je prišlo do nekoliko večjih sprememb, predvsem v skupini hrane in brezalkoholnih pijač, kjer so bile cene v tretjem četrtletju medletno nižje, oktobra pa ob 1,6-odstotni mesečni rasti že za 0,7 % višje kot pred letom. Cene trajnega blaga se medletno še naprej znižujejo (–2,1 %), tokrat pa so bile nižje (–0,1 %) tudi cene poltrajnega blaga. Medletna rast cen storitev se je četrti mesec zapored nekoliko upočasnila (na 3,7 %). K temu je po naši oceni znova pomembno prispevala nekoliko izrazitejša sezonska pocenitev počitnic v paketu. Te so se po nadpovprečni podražitvi ob začetku turistične sezone v zadnjih dveh mesecih pocenile za več kot četrtino. Cene storitev so tako oktobra k inflaciji prispevale 1,3 o. t.

Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime zmanjšala, prvič po petih mesecih je bila nižja tudi medletno, a ostaja tik nad dolgoletnim povprečjem. V primerjavi s septembrom se je povečal le kazalnik zaupanja v gradbeništvu, ki ostaja visoko nad dolgoletnim povprečjem. Kazalnika zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih sta ostala nespremenjena, kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in med potrošniki pa sta se opazno zmanjšala. V primerjavi z oktobrom lani je bil višji le kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih. Ta se je v zadnjem letu opazno izboljšal, a še vedno zaostaja za dolgoletnim povprečjem. Ostali kazalniki so bili medletno nižji, nad dolgoletnim povprečjem pa poleg kazalnika zaupanja v gradbeništvu ostaja le še kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih.

Realni prihodek v trgovini se je v zadnjih mesecih zmanjšal (desez.), v prvih osmih mesecih pa je bil medletno večji (3 %). Zmanjšanje v zadnjih mesecih je bilo predvsem posledica upada v trgovini na debelo, kjer se je prodaja po visoki marčevski rasti avgusta zmanjšala peti mesec zapored. Po visoki rasti v drugem četrtletju se je avgusta drugi mesec zapored zmanjšal tudi realni prihodek v trgovini z motornimi vozili. Podoben kot pretekli mesec je ostal prihodek v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki zadnja tri leta sicer niha okoli povprečne vrednosti iz leta 2021. Nadalje pa se je povečal prihodek v trgovini na drobno z neživili, kjer največje rasti dosega prodaja gospodinjskih naprav ter avdio in video zapisi (vse desez.). Medletno je bila prodaja v prvih osmih mesecih nižja le v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki (–1 %). V trgovini z motornimi vozili je bila rast 7-odstotna, v trgovini na debelo in v trgovini na drobno z neživili pa okoli 3-odstotna.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je avgusta ohranil na ravni predhodnega meseca (desez.), medletno je bil večji. V drugih poslovnih dejavnostih se ob vnovični rasti prihodka v zaposlovalnih storitvah ni spremenil, podobno se je ohranil na julijski ravni tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja. V obeh dejavnostih prihodek z manjšimi nihanji sicer stagnira že tretje leto zapored. Prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je ponovno povečal, tokrat predvsem zaradi rasti prihodkov v računalniških storitvah. Nadalje se je povečal v gostinstvu, kjer se letos prihodek močno krepi pri nastanitvah. Ob nadaljnjem krčenju prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah se je še zmanjšal v strokovno-tehničnih dejavnostih (vse desez.). Skupni realni prihodek je bil v prvih osmih mesecih leta medletno večji za 6,5 %. V strokovno-tehničnih in informacijsko-komunikacijskih dejavnostih je bila rast največja (11,3- oz. 9-odstotna).