Razpoloženje v gospodarstvu se je septembra še izboljšalo, boljše je bilo tudi medletno, a še vedno nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. K povečanju vrednosti kazalnika gospodarske klime, ki se je tretji mesec zapored povečala, je prispevalo izboljšanje zaupanja v skoraj vseh dejavnostih (razen storitvenih) in med potrošniki. Tudi medletno je bilo razpoloženje v storitvenih dejavnostih slabše, precej boljše pa v gradbeništvu ter tudi v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je razpoloženje ostalo nižje v predelovalnih dejavnostih, v trgovini na drobno in med potrošniki, višje pa je bilo v gradbeništvu ter pri storitvah.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila julija (5,8 %, realno 2,9 %) nižja kot v predhodnih mesecih. To je posledica nižje, a še vedno visoke rasti v javnem sektorju (6,1 %, realno 3,2 %), v zasebnem je rast ostala podobna (5,4 %, realno 2,6 %). V javnem sektorju se je po visoki rasti zaradi uveljavitve plačne reforme v začetku leta medletna rast v zadnjih dveh mesecih umirila. To je po naši oceni poleg višje lanske osnove (zaradi povišanja vrednosti plačnih razredov za del inflacije junija lani) tudi posledica umirjanja tekoče rasti nekaterih izplačil. V zasebnem sektorju na rast po naši oceni še naprej vpliva presežno povpraševanje po delovni sili v določenih delih gospodarstva. V prvih sedmih mesecih leta je bila skupna povprečna bruto plača nominalno višja za 7,0 % – v javnem sektorju za 9,9 %, v zasebnem pa za 5,3 %. 

Medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin se je ob povečanem prometu v drugem četrtletju okrepila, a bila nižja kot v preteklih letih. Cene so bile v primerjavi s prvim četrtletjem višje za 3,8 %, glede na drugo lansko pa za 5,5 % (v prvem so bile medletno višje za 3,2 %, povprečna medletna rast v letih 2023 in 2024 pa je bila nekaj več kot 7-odstotna). Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so bile medletno višje za 6,4 %. Število njihovih transakcij je bilo po znatnem upadu v obdobju 2022–2024 medletno višje za 40 %. Medletno višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (za 1 %). Število transakcij z njimi, ki sicer obsegajo le manjši del vse prodaje (4 %), je medletno precej upadlo (za več kot četrtino).