Grafi tedna

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je septembra znova povišala s 3,0 % na 3,3 %, mesečno so bile cene višje za 0,1 %. Medletno se je znova povečal predvsem prispevek obeh skupin cen, ki vključujeta naftne derivate, ki so se tudi septembra nekoliko izraziteje podražili. Tako sta skupini prevoz (pogonska goriva) ter stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (kurilno olje) k medletni inflaciji prispevali 2,1 o. t. Rast cen storitev se je tretji mesec zapored nekoliko upočasnila, a je bila s 4,1 % še vedno razmeroma visoka. K upočasnitvi so v zadnjih mesecih pomembno prispevali nekoliko izrazitejši sezonski dejavniki, predvsem cene počitnic v paketu so se nadpovprečno znižale. Cene storitev so septembra k inflaciji prispevale 1,4 o. t. Cene poltrajnega blaga so bile medletno višje za 0,8 %, cene trajnega blaga so ostale nižje (–1,5 %). Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so ob drugi zaporedni mesečni pocenitvi (tokrat –0,2 %) ostale medletno nižje (–0,7 %). Inflacija, merjena s HICP, je bila v Sloveniji s 3,7 % za 0,1 o. t. nižja od prve Eurostatove ocene za evrsko območje.

Realni prihodek v prvih sedmih mesecih je bil medletno večji v vseh trgovinskih panogah, razen v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki. Po visoki rasti v začetku leta se je prodaja v trgovini v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšala predvsem pod vplivom upada v trgovini na debelo, ki se je po visoki marčevski rasti julija zmanjšala četrti mesec zapored. Julija se je nadaljevala rast realnega prihodka v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z neživili. Zmanjšal se je prihodek v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki zadnja tri leta sicer niha okoli povprečne vrednosti iz leta 2021 (vse desez.). Medletno je bila prodaja v prvih sedmih mesecih nižja le v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki (–1 %). V trgovini z motornimi vozili je bila rast 7-odstotna, v trgovini na debelo in v trgovini na drobno z neživili pa okoli 3-odstotna.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je po močni rasti v drugem četrtletju julija zmanjšal (desez.), a ostal medletno večji. V strokovno-tehničnih in informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je po predhodni rasti prihodek zmanjšal. V drugih poslovnih dejavnostih, najmočneje v zaposlovalnih storitvah, ter v dejavnosti prometa in skladiščenja se je nadalje zmanjšal. Ob nadaljnji rasti prenočitev, predvsem tujih turistov, pa se je še povečal v gostinstvu (vse desez.). Skupni realni prihodek je bil v prvih sedmih mesecih medletno večji za 7,3 %. Najbolj se je povečal v strokovno-tehničnih dejavnostih (za 11,6 %).

Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice se je v tretjem četrtletju znova izraziteje povišala, za 21 b. t. na 3,63 %, konec obdobja pa je presegala 4 %. Izrazito so se povečale donosnosti do dospetja na vseh svetovnih obvezniških trgih. Ob energetski draginji in inflacijskih pritiskih je tudi ECB v tretjem četrtletju ponovno povišala ključne obrestne mere. Ob obstoječih ravneh dolga in dodatnih ukrepih vlad za blaženje energetske draginje so se povečala tudi tveganja za vzdržnost javnih financ. Razmik do nemške obveznice se je v primerjavi z drugim četrtletjem, ob sicer izraziti rasti donosnosti do dospetja slovenske državne obveznice, vseeno znižal (za 4 b. t.) na 37 b. t.