Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila občutneje zvišale. Mesečno so bile višje za 0,5 % (največ v zadnjih 12 mesecih), medletna rast se je okrepila za 0,5 o. t., na 1,4 %. K medletni rasti so največ prispevale cene surovin (1,8-odstotna rast), pomembno pa tudi proizvodov za široko porabo (1,4 %), čeprav se je v zadnjih mesecih rast cen netrajnega blaga (0,4 %) upočasnila, a se je hkrati zvišala rast cen trajnega blaga (5,3 %), po naši oceni predvsem pohištva (7,3 %). Proizvodi za investicije so se medletno podražili za 1,1 %, cene energentov pa so ostale nižje (–0,8 %). Razhajanje med rastjo cen na domačem in tujem trgu se je malenkost zmanjšalo: medletna rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu (2,5 %) se je aprila gibala okoli doseženih ravni, na tujem trgu  so bile cene (po znižanju v marcu) ponovno medletno nekoliko višje (za 0,3 %).
 

Število delovno aktivnih oseb po SRDAP je marca ostalo podobno kot v prejšnjih mesecih (desez.) in kot pred letom. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše (–0,2 %), število samozaposlenih pa večje (0,9 %). Ob razmeroma stabilnem skupnem številu ostajajo precejšnje razlike v medletnih spremembah  med dejavnostmi: največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v predelovalnih dejavnostih (–1,5 %) in trgovini (–1,3 %), v dejavnostih javnih storitev, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu (3,6 %), pa se je njihovo število povečalo. Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo marca medletno večje za 2,6 %, državljanov Slovenije pa, predvsem zaradi upokojevanja, manjše za 0,4 %.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je marca ostala razmeroma visoka (7,3 %), pri čemer je bila rast primerljivo visoka v zasebnem (7,4 %) in  javnem sektorju (6,8 %). Na rast v zasebnem sektorju je vplival predvsem dvig minimalne plače v začetku leta (za 16 %). Najvišja medletna rast plač je bila marca v gradbeništvu, nastanitvah z gostinstvom in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (z zaposlovalnimi agencijami), ki so dejavnosti z najvišjimi deleži prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je visoka rast povezana s plačno reformo dogovorjenega zvišanja osnovnih plač v  lanskem letu in dogovora v kolektivnih pogodbah. V prvih treh mesecih letos je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4,2 % (nominalno za 7,1 %) – v javnem sektorju za 3,3 % (nominalno za 6,1 %), v zasebnem za 4,6 % (nominalno za 7,4 %).