Gospodarska aktivnost se je v Sloveniji v prvem letošnjem četrtletju zmanjšala za 0,8 % (četrtletno, desez.), v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil BDP realno nižji za 0,7 %. V prvem četrtletju se je nadaljevalo upadanje investicijske aktivnosti: skupne investicije v osnovna sredstva so bile medletno nižje za 5,1 %. Močno so se znižale gradbene investicije, najbolj v gradnji inženirskih objektov. Nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA. Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti je tako bila nižja kot pred letom (–2,5 %), izvoz blaga in storitev pa je tekoče še nekoliko upadel, medletno pa je ostal podoben (0,1 %). V razmerah negotovosti pa je bil prispevek zalog h gospodarski rasti visoko pozitiven (1,1 o. t.). Ob razmeroma visoki realni rasti plač in visoki ravni zaposlenosti je bila rast zasebne potrošnje dokaj skromna (0,4 %). To  kaže na določeno zadržanost gospodinjstev pri trošenju, zato ocenjujemo, da se je še nekoliko povečala stopnja varčevanja, kar je nakazovalo tudi poslabšanje zaupanja potrošnikov v prvih letošnjih mesecih. Na razmeroma nizko rast zasebne potrošnje v prvem četrtletju je verjetno vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov in povezanih nakupov (lani marca, letos aprila). Državna potrošnja je bila višja za 2,6 %. Poganjala jo je predvsem rast izdatkov za blago in storitve v zdravstvu in rast socialnih transferjev v naravi, zlasti izdatkov za zdravila in zdravstvene storitve.

Število delovno aktivnih oseb je, po zmanjšanju konec lanskega leta, prve tri mesece ostalo podobno (desez.). Medletno je bilo marca nižje za 0,4 %, najbolj je število delovno aktivnih upadlo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–4,8 %), predvsem zaradi večjega upada v dejavnostih zaposlovalnih agencij. Opazneje je upadlo tudi v predelovalnih dejavnostih (–1,8 %). V gradbeništvu je bilo marca že tretji mesec zapored medletno nižje (–1,9 %), kjer sicer ostaja prisotno pomanjkanje delovne sile. Medletno višje pa je bilo predvsem v dejavnostih javnih storitev, in sicer v zdravstvu (3,3 %) in izobraževanju (1,7 %). 

Po močni rasti konec lanskega leta se je gradbena aktivnost v prvem četrtletju letos znižala. Gradbena aktivnost se je lani postopoma zniževala, v zadnjem lanskem četrtletju pa močno okrepila (za 8 % glede na predhodno četrtletje). V prvem letošnjem četrtletju se je ponovno znižala. Znižanje je bilo najintenzivnejše v gradnji inženirskih objektov, tako v primerjavi s predhodnim četrtletjem (–11 %) kot prvim četrtletjem lani (–22 %).
Aktivnost v gradnji inženirskih objektov je tradicionalno povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvem četrtletju sicer za 7 % višji kot leto pred tem, znotraj tega pa so bili odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, višji za kar 15 %. Nižja aktivnost v gradnji inženirskih objektov v začetku letošnjega leta bi tako lahko bila povezana z nižjimi investicijami infrastrukturnih podjetij in/ali proračunskih skladov.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v prvem letošnjem četrtletju medletno nižji za 231 mio EUR in je znašal 446 mio EUR. K zmanjšanju je največ prispeval saldo blagovne menjave (134 mio EUR). Realni uvoz blaga se je medletno povečal, izvoz pa rahlo upadel. Pogoji menjave so ostali nespremenjeni. Storitveni presežek je bil medletno manjši predvsem zaradi manjšega presežka pri menjavi gradbenih storitev in večjega primanjkljaja v menjavi licenc ter patentov. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal predvsem iz večjih neto odlivov transferjev državnega sektorja in zasebnega sektorja v tujino. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji zaradi manjših neto odlivov dividend in dobička ter večjih neto prejetih obresti od finančnih naložb v vrednostne papirje. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je marca izkazoval presežek v vrednosti 2,8 mrd EUR (3,9 % BDP).

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila aprila medletno višja za 1,7 %. Industrijska poraba je bila ob enakem številu delovnih dni približno enaka kot aprila lani, potem ko je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta medletno nižja. Poraba gospodinjstev je bila aprila medletno višja za 1,5 %, poraba malih poslovnih odjemalcev, ki sicer predstavlja le majhen delež v skupni porabi, pa je bila ob nizki lanski osnovi višja za 13 %.