V prvem letošnjem četrtletju vojna na Bližnjem vzhodu še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost; gospodarska rast se je okrepila. V prvem četrtletju 2026 se je BDP tekoče okrepil za 0,7 % (desez.), medletno pa je bil višji za 3,0 % (na slednje je precej vplival tudi učinek lanske nizke osnove). Rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti (0,7 % medletno), rast uvoza (1,5 % medletno), ki je še vedno presegala rast izvoza, je bila nižja kot lani. Blagovni izvoz je bil medletno višji za 1,8 %, povečal se je zlasti izvoz farmacevtskih izdelkov, po lanskem upadu pa tudi izvoz cestnih vozil in kovin. Izvoz storitev je upadel (–2,9 %). Zmerna rast zasebne potrošnje (2,7 % medletno) se je nadaljevala; gospodinjstva so najbolj povečala nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Nadaljevala se je tudi rast investicij (12,6 % medletno), zlasti gradbenih, pozitivna so bila tudi gibanja investicij v opremo in stroje. Rast državne potrošnje se je v prvem četrtletju nekoliko okrepila (3,9 % medletno) predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država, najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu, ter tudi višjih izdatkov za blago in storitve.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je ob nadaljnji mesečni okrepitvi v marcu (desez.) v prvem četrtletju presegla ravni izpred leta (za 1,1 %). Mesečno se je povečala proizvodnja v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, v srednje visoko in nizko tehnološko zahtevnih je v povprečju prvih treh mesecev tudi presegla ravni iz zadnjega četrtletja lani (desez.). V primerjavi s prvim četrtletjem lani je bila skupna proizvodnja predelovalnih dejavnosti višja za 1,1 % (del. dnem prilagojeno), vendar manjša v vseh energetsko intenzivnih panogah, proizvodnji električnih naprav in, po naši oceni, v farmacevtski industriji (v obeh je proizvodnja padla tudi v letu 2025). Manjša je bila tudi v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah (lesni in pohištveni industriji, proizvodnji tekstilij ter tiskarstvu). Po padcu v predhodnem letu je bila v prvem četrtletju medletno večja proizvodnja kovinskih izdelkov ter proizvodnja strojev in naprav. Po daljšem obdobju krčenja je bila večja tudi proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic.
Na začetku drugega četrtletja je kazalnik pričakovane proizvodnje predelovalnih družb ostal na nizki ravni (in je bil nižji kot pred letom). Več kot polovica anketiranih podjetij je kot pomemben omejitveni dejavnik izpostavila negotove gospodarske razmere, poleg nezadostnega (tujega in domačega) povpraševanja ter pomanjkanja usposobljenih delavcev.

Marca se je vrednost gradbenih del znova okrepila (desez.) in bila tudi precej višja kot leto pred tem (30 %). Po znižanju v začetku leta 2025 se je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta postopno krepila in oktobra dosegla najvišjo vrednost, nato pa se je do januarja letos zniževala, februarja in marca pa ponovno okrepila (desez.). Ta dinamika je bila predvsem posledica gibanj v gradnji inženirskih objektov.  
Nekateri drugi podatki kažejo na manjšo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila aktivnost v prvem četrtletju 11 % višja kot v enakem četrtletju lani, kar je 10 o. t. manj kot po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del. Podobno podatki o vrednosti proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti: proizvodnja je bila v prvem četrtletju za 3 % nižja kot lani.

Vojna na Bližnjem vzhodu še ni vidneje vplivala na obseg blagovne menjave in zunanjetrgovinske cene, presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v prvem letošnjem četrtletju medletno le nekoliko nižji. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga se je medletno povečal, še bolj uvoz, pogoji menjave pa so se rahlo poslabšali. Ocenjujemo, da so k medletnemu znižanju blagovnega salda v prvem četrtletju (55 mio EUR) količinska gibanja prispevala 38 mio EUR, pogoji menjave pa 17 mio EUR. Storitveni presežek je bil medletno nekoliko višji predvsem zaradi višjega presežka v menjavi zavarovalnih storitev in v menjavi transportnih storitev. Medletno nižji pa je bil presežek v menjavi storitev predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb, ter presežek v menjavi gradbenih storitev. Presežek primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi več neto plačanih obresti države tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal predvsem iz rasti prejemkov neto premij, povezanih z izvozom avtomobilskih zavarovanj. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je marca izkazoval presežek v vrednosti 2,4 mrd EUR (3,5 % ocenjenega BDP za leto 2026).

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila aprila medletno nižja za 3,0 %. Industrijska poraba in poraba ostalih poslovnih odjemalcev, ki lahko nakazujeta gibanje gospodarske aktivnosti, sta bili medletno nižji za 3,5 % oz. 7,4 %, deloma tudi zaradi enega delovnega dne manj. Poraba gospodinjstev pa je bila medletno višja (1,6 %).