Kratke analize


Kratke analize

Zasebna potrošnja pred in med epidemijo covid-19

V analizi prikazujemo gibanje in dejavnike potrošnje gospodinjstev (zasebne potrošnje), ki je pomemben sestavni del bruto domačega proizvoda. Pregled vključuje obdobje od izbruha finančne in gospodarske krize v letu 2008 do začetka leta 2021. Zasebna potrošnja se je v prvih letih finančne krize povečevala kljub znižanju bruto razpoložljivega dohodka, saj so gospodinjstva zmanjšala del sredstev, namenjen varčevanju. Varčevanje gospodinjstev se je zmanjševalo do vključno leta 2012, ko so gospodinjstva prvič v obdobju finančne krize zmanjšala tudi potrošnjo. Po poglobitvi padca v letu 2013 se je zasebna potrošnja od leta 2014 do vključno leta 2019 spet krepila. V teh letih je bila rast posledica krepitve bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Njegov večji del so predstavljala sredstva za zaposlene, ki so se ob razmeroma visoki rasti zaposlenosti in rasti plač do leta 2019 precej okrepila.

V strukturi potrošnje so na nihanja v razpoložljivem dohodku najbolj občutljivi nakupi trajnejšega blaga, ki so se po letu 2014 najbolj povečali. Struktura potrošnje gospodinjstev v Sloveniji pred epidemijo je bila sicer podobna kot v povprečju držav EU; navzgor je vidneje odstopal le delež izdatkov za prevoz, navzdol pa delež stanovanjskih izdatkov.

Rast zasebne potrošnje v letih pred izbruhom epidemije je nekoliko zavirala rastoča stopnja varčevanja gospodinjstev. Ker so slovenska gospodinjstva tradicionalno bolj usmerjena h klasičnim oblikam varčevanja, imajo skoraj polovico premoženja v obliki gotovine in vlog. Poleg privarčevanih sredstev se za nakup stanovanja in ostale večje nakupe tudi zadolžijo. Po letu 2014 se je novo kreditiranje slovenskih gospodinjstev močneje okrepilo, kljub povečevanju kreditiranja pa so gospodinjstva ostala nizko zadolžena.

Leta 2020 je rast zasebne potrošnje prekinila epidemija covid-19 in ukrepi za njeno zajezitev. Zaradi daljšega zaprtja vseh nenujnih trgovin in storitev, ostalih ukrepov za omejitev fizičnih stikov, oteženih potovanj v druge države in previdnejše odločitve gospodinjstev o potrošnji ter odlaganju nenujnih nakupov, na kar je vplivala tudi visoka negotovost glede prihodnosti, se je zasebna potrošnja gospodinjstev (in NPISG) v letu 2020 zmanjšala za 9,7 %. Ob nadaljnji rasti nominalnega razpoložljivega dohodka, na kar so pomembno vplivali vladni ukrepi za omilitev izpada dohodka zaradi posledic covid-19, in visokem upadu zasebne potrošnje se je močneje povečala stopnja varčevanja. Nadaljevala se je visoka rast stanja vlog na bankah, zadolženost gospodinjstev je tako ostala nizka.

Ob postopnem odpravljanju vseh omejitvenih ukrepov, večji precepljenosti, zmanjšanju negotovosti in normalizaciji na trgu dela pričakujemo, da se bo letos in v prihodnjih letih zasebna potrošnja okrepila in ponovno pomembneje prispevala k rasti BDP.