Kratke analize

Zaradi povečanja koncentracije toplogrednih plinov (TGP) podnebne spremembe postajajo vse izrazitejše. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, Slovenija pa je zaradi svoje lege še posebej ranljiva. EU je zato postavila ambiciozne cilje za zmanjšanje izpustov TGP, vključno s podnebno nevtralnostjo do 2050, zmanjšanjem za –55 % do 2030 in predlogom –90 % do 2040, ki jih je Slovenija vključila v posodobljen Nacionalni energetski in podnebni načrt ter podprla s Podnebnim zakonom.

Slovenija je v zadnjih letih znižala izpuste toplogrednih plinov na najnižjo raven po letu 1990, vendar zmanjševanje izpustov poteka počasneje kot v večini držav EU. Promet predstavlja glavni vir izpustov, več kot tretjino vseh. Kljub upadu v letu 2023 (zadnji podatki) so se izpusti iz prometa od leta 1990 skoraj podvojili. Z zmanjšanjem izpustov iz prometa so se v letu 2023 zmanjšali tudi izpusti v ne-ETS sektorju, ki vključuje dejavnosti, ki niso vključene v sistem trgovanja z izpusti (ETS). Zmanjšanje izpustov v tem sektorju je bilo precej počasnejše kot v ETS, kjer enotni trg z emisijskimi kuponi spodbuja hitrejši napredek. Slovenija že nekaj let beleži t. i. absolutni razklop med gospodarsko rastjo in izpusti TGP, kar pomeni, da se ob rasti BDP izpusti zmanjšujejo, a je njihova količina na enoto BDP oz. emisijska intenzivnost še vedno višja kot v večini držav EU. Pomembno prednost pri doseganju podnebnih ciljev predstavlja sektor rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), saj slovenski gozdovi s svojimi ponori ogljika pomembno prispevajo k zmanjševanju izpustov. Nadaljnje povečanje ponorov v Sloveniji bo ključno tudi v prizadevanjih za podnebno nevtralnost na ravni EU (EEA, 2024).