Gospodarska gibanja v Sloveniji so aprila in maja kljub povečani negotovosti ostala razmeroma ugodna. Realni izvoz in uvoz blaga, ki sta se maja (po krepitvi v začetku leta) mesečno zmanjšala predvsem pod vplivom manjše menjave z naftnimi derivati (vrednostno in količinsko), sta bila v prvih petih mesecih medletno večja za 3,9 % oz. 6,2 %. Na izvozni strani so k rasti največ prispevali farmacevtski izdelki, cestna vozila, kovine in kovinski izdelki ter električni stroji in naprave. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je maja nadalje tekoče povečala. V večini panog je bila v prvih petih mesecih večja kot pred letom (v povprečju za 2,3 %). Ravni izpred leta so v povprečju najmanj presegle srednje visoko tehnološko zahtevne panoge – poleg energetsko intenzivne kemijske industrije je bila manjša še proizvodnja električnih naprav. Z zagonom serijske proizvodnje novega osebnega vozila je bila večja proizvodnja vozil in plovil. Vrednost gradbenih del se je od začetka leta predvsem pod vplivom gradnje inženirskih objektov okrepila in je v prvih petih mesecih za okoli četrtino presegla raven iz enakega obdobja lani. Realni prihodek v večini trgovinskih panog se je aprila še povečal, skupni realni prihodek tržnih storitev pa se je po rasti v prvem četrtletju zmanjšal. V prvih štirih mesecih sta prihodek v trgovini (za 2,9 %) in skupni prihodek tržnih storitev (za 5,1 %) presegla ravni izpred leta. 

Blagovni izvoz in uvoz sta se maja tekoče zmanjšala, njun obseg pa je ostal večji kot pred letom. Blagovno menjavo so v zadnjih mesecih zaznamovale predvsem negotove razmere v mednarodnem okolju in znatna nihanja menjave z naftnimi derivati. Skupni realni izvoz blaga se je maja, po rasti v zadnjih mesecih, tekoče zmanjšal (–3,7 % desez.). Po aprilski rasti se je količinsko (realno) in vrednostno opazno zmanjšal izvoz naftnih derivatov. K majskemu upadu je prispevalo tudi zmanjšanje izvoza skupine strojev in naprav (zlasti industrijskih strojev, električnih strojev in naprav, nekoliko tudi cestnih vozil), ki predstavlja okoli tretjino skupnega blagovnega izvoza. Nadalje pa se je povečal izvoz farmacije, ostalih kemijskih proizvodov ter kovin in kovinskih izdelkov. Uvoz se je tekoče zmanjšal drugi mesec zapored (–7,0 % desez.), k temu pa je opazno prispeval predvsem količinsko in vrednostno manjši uvoz naftnih derivatov. Med ostalimi glavnimi skupinami se je nekoliko zmanjšal še uvoz proizvodov za široko potrošnjo, ki je sicer v zadnjih mesecih opazneje nihal (vse desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v prvih petih mesecih realni izvoz večji za 3,9 %, uvoz pa za 6,2 %. K rasti izvoza je največ prispeval izvoz farmacevtskih izdelkov, cestnih vozil, kovin in kovinskih izdelkov ter električnih strojev in naprav, k rasti uvoza pa celotna skupina strojev in naprav (vključno s cestnimi vozili) ter kovin in kovinskih izdelkov. 
Izvozna naročila so ob nadaljevanju zelo negotovih gospodarskih razmer v mednarodnem okolju tudi junija ostala razmeroma nizka. 

Slovenski izvozni tržni delež blaga na trgu EU se je po upadu v lanskem letu v začetku letošnjega leta medletno povečal. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je v prvem četrtletju letos skupni tržni delež povečal za 2,8 % in je znašal 0,50 %, v predelovalnih dejavnostih pa 0,56 %. Povečal se je zlasti pri nekaterih energetsko intenzivnih proizvodih (kemija, nekovinski mineralni izdelki, kovine), farmacevtskih izdelkih, električnih napravah in raznih gotovih izdelkih. Med večjimi skupinami proizvodov se je opazneje zmanjšal pri industrijskih strojih in napravah ter pri cestnih vozilih. Zmanjšanje pri slednjih je bilo ob nominalni medletni rasti izvoza cestnih vozil posledica še večje rasti uvoznega povpraševanja v EU po vozilih, kar je po naši oceni povezano z večjim povpraševanjem po električnih vozilih v EU. Med večjimi trgovinskimi partnericami je bil v začetku letošnjega leta tržni delež manjši v Nemčiji in Avstriji, večji pa v Italiji, Franciji in na Hrvaškem. Proizvodna in geografska dekompozicija medletne rasti tržnega deleža na trgu EU kažeta predvsem na izboljšano izvozno uspešnost pri posameznih izdelkih, struktura izvoza pa ni imela bistvenega vpliva na njegovo rast.

Realni izvoz storitev se je maja tekoče povečal, uvoz pa zmanjšal; v prvih petih mesecih sta bila oba medletno večja. K mesečnemu povečanju izvoza (3,4 %) je največ prispevala rast izvoza osebnih zdravstvenih storitev. Ocenjujemo, da se je izvoz storitev brez teh transakcij tekoče zmanjšal. Mesečno se je povečal tudi izvoz s turizmom povezanih storitev, ki je dosegel najvišjo raven doslej. Po dvomesečni rasti se je zmanjšal izvoz transportnih storitev, manjši pa je bil tudi izvoz nekaterih drugih večjih skupin storitev (ostale poslovne storitve, IKT, gradbene). Na uvozni strani (–1,4 %) se je po visoki rasti v predhodnem mesecu maja opazno zmanjšal zlasti uvoz ostalih poslovnih storitev (vse desez.). V prvih petih mesecih sta bila izvoz in uvoz storitev večja kot v enakem obdobju lani (2,0 % oz. 4,9 %). K medletni rasti je pri izvozu in uvozu največ prispevala večja menjava s turizmom povezanih storitev. Izrazito večji kot pred letom je bil tudi izvoz zavarovalnih storitev (v Italijo), predvsem zaradi močnega povečanja v drugi polovici lanskega leta. Med pomembnejšimi skupinami storitev so bili večji tudi izvoz transportnih storitev ter izvoz in uvoz ostalih poslovnih storitev.

Krepitev proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po aprilski prekinitvi maja nadaljevala (desez.); v prvih petih mesecih je bila 2,3 % višja kot pred letom. K majski mesečni rasti je prispevala večina skupin panog po tehnološki zahtevnosti, v povprečju se je nekoliko zmanjšala le proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih (desez.). V petih mesecih je ta skupina sicer presegla lanske ravni predvsem v panogah, ki niso energetsko intenzivne (proizvodnja kovinskih izdelkov, popravila in montaža strojev in naprav). Ravni izpred leta pa so v povprečju najmanj presegle srednje visoko tehnološko zahtevne panoge. Poleg medletno manjše proizvodnje v energetsko intenzivni kemični industriji je bila manjša tudi proizvodnja električnih naprav, ki je upadla že v preteklem letu. Proizvodnja vozil in plovil, ki se je v zadnjih štirih letih pretežno krčila, pa je bila medletno večja (tudi zaradi zagona serijske proizvodnje novega električnega osebnega vozila). Večja je bila tudi proizvodnja večine nizko in visoko tehnološko zahtevnih panog. 
Obeti v predelovalnih dejavnostih so se od začetka drugega četrtletja izboljšali: junija so se znova izboljšala pričakovanja glede proizvodnje in zaposlovanja, kazalnik skupnih naročil pa se z nizkih ravni izboljšuje od marca.

Maja se je vrednost gradbenih del nekoliko znižala, a ostala precej višja kot pred letom. Po močni krepitvi od začetka letošnjega leta se je maja vrednost opravljenih gradbenih del nekoliko znižala (–2 % desez.), a je bila še vedno znatno višja kot maja lani (19 %). V prvih petih mesecih je bila vrednost del za 24 % višja kot v enakem obdobju lani. Povečanje je bilo najvišje pri gradnji inženirskih objektov (30 %) in nestanovanjskih stavb (28 %), pri gradnji stanovanjskih stavb pa je bila vrednost gradbenih del nižja (za 4 %).
V letošnjem letu so se ponovno medletno precej povišale cene v gradbeništvu. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) se je maja povišal na več kot 6 %, kar je največ po začetku leta 2023. Še višja je bila medletna rast indeksa cen v gradbeništvu, ki je v prvem četrtletju (zadnji razpoložljivi podatek) presegla 8 %. Oba kazalnika nakazujeta, da podjetja ob stroškovnih pritiskih in ugodnih razmerah na trgu (močno povpraševanje) hitreje dvigujejo cene.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov se je junija po treh mesecih rasti tekoče nekoliko zmanjšala (desez.), medletna rast pa je ostala razmeroma visoka. Znašala je 6 % in ostala podobna kot maja, ko se je glede na aprilsko podvojila. Visoka, 7-odstotna, je ostala medletna rast prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih skoraj tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov: rast je bila povezana predvsem z nadaljnjo visoko rastjo prodaje v trgovini na drobno (8 %), v trgovini na debelo pa je rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov ostala skromna. Med pomembnejšimi trgovinskimi panogami na drobno se je nadaljevala razmeroma visoka medletna rast pri prodaji motornih vozil, motornih koles ter delov in opreme zanje (10 %); oblačil, obutve, farmacevtskih in medicinskih izdelkov (6 %); ter motornih goriv (23 %) – na slednje je sicer močno vplivala visoka medletna podražitev naftnih derivatov. Rast se je okrepila tudi v trgovini na drobno z raznovrstnim blagom (z 1 % na 5 %), kjer je bila izdana četrtina skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Nižja kot v maju pa je bila rast v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih ter v kulturnih, športnih, rekreacijskih in drugih dejavnostih (pri obeh skupinah umiritev z okoli 10 % na 4 %).

Realni prihodek v večini trgovinskih panog se je aprila nadalje povečal in bil tudi medletno večji. V trgovini z motornimi vozili se je po zmanjševanju na prelomu leta povečal tretji mesec zapored. Tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter z neživili se je aprila drugi mesec zapored povečala. Po občutni marčevski rasti pa se je nekoliko zmanjšal prihodek v trgovini na debelo, a je ostal precej višji kot ob koncu lanskega leta (vse desez.).
Prodaja v vseh trgovinskih panogah, razen v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, je bila aprila in skupaj v štirih mesecih medletno večja. V trgovini z motornimi vozili je bila rast v prvih štirih mesecih 5-odstotna, v trgovini na debelo in trgovini na drobno z neživili pa v vsaki 3-odstotna.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je po rasti v prvem četrtletju aprila zmanjšal (desez.), a je medletno ostal večji. V strokovno-tehničnih dejavnostih se je prihodek po močni rasti v začetku leta aprila drugi mesec zapored nekoliko zmanjšal. Mesečno močno niha zlasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Nadalje se je zmanjšal tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer se je sicer od druge polovice lanskega leta večinoma krepil. Nekoliko se je zmanjšal še v dejavnosti prometa in skladiščenja, a od konca leta 2024 večinoma stagnira. V gostinstvu se prihodek po okrepljeni rasti ob koncu lanskega leta ob mesečnih nihanjih letos umirjeno nadalje povečuje. V drugih poslovnih dejavnostih se postopno povečuje od začetka lanskega leta, tudi aprila (vse desez.), a je bil še vedno nekoliko manjši od povprečja iz leta 2019. Skupni realni prihodek je bil v prvih štirih mesecih medletno večji za 5,1 % (najbolj se je povečal v strokovno-tehničnih dejavnostih).

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je od leta 2022 večinoma zmanjševal, v prvem četrtletju 2026 se je povečal zlasti obseg železniškega prometa. Skupaj se je obseg cestnih prevozov v prvem četrtletju tekoče povečal za manj kot 1 % (desez.), medletno je bil manjši za 5 %. Pri cestnih prevozih slovenskih prevoznikov je obseg prevozov po tujini za letom 2019 zaostajal bolj kot obseg prevozov, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet). Delež prevozov po tujini v skupnih prevozih (44 %) je ostal manjši kot pred epidemijo (49 % v letu 2019). Železniški prevozi blaga po ozemlju Slovenije pa so se v prvem četrtletju precej povečali, za 12 % (desez.), medletno za 9 %, a so prav tako še vedno močno zaostajali za obsegom prevozov iz leta 2019.

V začetku drugega četrtletja so gospodinjstva medletno več trošila predvsem za nakupe novih osebnih avtomobilov in neživil. Gospodinjstva so aprila in maja, po razmeroma visoki medletni rasti v prvem četrtletju (6 %), še povečala nakupe novih osebnih avtomobilov (skupaj v obeh mesecih medletno za 25 %). Medletno nekoliko večje je bilo v teh dveh mesecih tudi trošenje za turistične storitve v tujini (nominalno za 2 %; število prenočitev slovenskih državljanov na Hrvaškem je bilo večje za 6 %) in doma (število domačih prenočitev v Sloveniji je bilo večje za 2 %). Gospodinjstva so aprila medletno več trošila tudi za neživila (za 2 %), prihodek v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki pa je bil medletno nižji (za 2 %).
Podobno medletno rast potrošnje gospodinjstev kot v prvem četrtletju nakazuje tudi medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov (kot približek končne prodaje storitev in proizvodov), ki je bila v drugem četrtletju, ob sicer višji inflaciji, podobna kot v prvem (5 %).

Medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v prvem četrtletju ob razmeroma visokem prometu okrepila. Po 7,3-odstotni rasti v povprečju lanskega leta (in podobni rasti v letih 2023 in 2024) so bile cene v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2025 višje za 9,3 %, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa za 3,0 %. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so bile medletno večje za desetino. Število njihovih transakcij, ki je bilo lani po triletnem upadu medletno večje kar za tretjino, se je še povečalo. Medletno večje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (za 6,8 %), njihova prodaja, ki sicer predstavlja le manjši del (3 %) vseh transakcij, pa je še upadla.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila junija ob enem delovnem dnevu več medletno višja za 3,4 %. Med posameznimi skupinami odjemalcev se je industrijska poraba povečala za 0,4 %, poraba ostalih poslovnih odjemalcev za 5,3 %, poraba gospodinjstev pa za 6,8 %.

Vrednost kazalnika gospodarske klime, ki je bila aprila najnižja po zadnjem četrtletju 2023, se je junija nadalje povečala. Presegla je raven izpred leta in prvič po januarju letos tudi dolgoletno povprečje. K izboljšanju sta junija prispevala kazalnika zaupanja potrošnikov in v predelovalnih dejavnostih, ki sta se drugi mesec zapored povečala. Tudi medletno sta bila višja, kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je sicer še vedno zaostajal za dolgoletnim povprečjem. Vrednosti kazalnikov zaupanja v gradbeništvu, trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih, ki presegajo dolgoletno povprečje, so se junija zmanjšale. V gradbeništvu in storitvenih dejavnostih, kjer se te vrednosti večinoma zmanjšujejo od začetka leta, so bile junija tudi medletno nekoliko nižje.

Položaj gospodinjstev s finančnimi težavami je v drugem četrtletju ostal podoben kot v prvem in bil medletno boljši; poslabšal se je le pri gospodinjstvih iz drugega dohodkovnega kvartila. Med gospodinjstvi s finančnimi težavami sta deleža tistih, ki so se zadolževala, in tistih, ki so svoje finančne potrebe premoščala s porabo prihrankov, tekoče ostala podobna, medletno pa nekoliko manjša. 
V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je delež gospodinjstev s finančnimi težavami najbolj zmanjšal v najnižjem dohodkovnem kvartilu (za 2,9 o. t., medletno za 5,5 o. t., na 9,1 %). Povečal se je le v drugem dohodkovnem kvartilu (za 2,8 o. t., medletno za 2,0 o. t.), kjer je z 9,5 % dosegel največji delež med vsemi dohodkovnimi kvartili.

Število delovno aktivnih oseb po SRDAP je maja ostalo podobno kot v prejšnjih mesecih (desez.) in kot pred letom. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše (– 0,2 %), število samozaposlenih pa večje (0,8 %). Ob razmeroma stabilnem skupnem številu ostajajo precejšnje razlike v medletnih spremembah med dejavnostmi: največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–2,4 %), trgovini (–1,5 %) in predelovalnih dejavnostih (–1,2 %), v dejavnostih javnih storitev (skupaj 2,2 %), zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu (3,7 %), pa je bilo njihovo število višje. Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo maja medletno večje za 2,6 %, število državljanov Slovenije pa je bilo, predvsem zaradi upokojevanja, manj za 0,6 %.

Število registriranih brezposelnih se je junija tekoče znova malenkost znižalo (desez. –0,2 %) in bilo tudi medletno nižje (–0,4 %). Po originalnih podatkih je bilo konec junija brezposelnih 42.245 oseb, kar je 1,9 % manj kot konec maja in najmanj po letu 1990. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let (– 5,8 % oz. –3,8 %). Število brezposelnih mladih (15–29 let), ki že od oktobra 2024 medletno raste, je bilo junija 3,2 % nad ravnjo izpred leta, a se medletna rast od začetka leta postopoma umirja; brezposelnih mladih je bilo junija 8.621. To bi lahko bilo vsaj deloma povezano s povečanjem generacij, ki vstopajo na trg dela (od leta 2023 do leta 2025 se je število prebivalcev, starih 15–29 let, povečalo za deset tisoč oz. 3,3 %), hkrati se je povpraševanje po delovni sili umirilo. V prvih šestih mesecih je bilo število brezposelnih medletno nižje za 0,4 %.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je aprila ostala razmeroma visoka (6,9 %), podobna v zasebnem 6,9 % in javnem sektorju 6,6 %. Na rast v zasebnem sektorju je občutneje vplival dvig minimalne plače v začetku leta (za 16 %). Najvišja rast je bila v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, gradbeništvu ter predelovalnih dejavnostih; z izjemo zadnjih so to dejavnosti z najvišjimi deleži prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je visoka rast povezana s plačno reformo v lanskem letu in dogovori v kolektivnih pogodbah.  
V prvih štirih mesecih je bila skupna povprečna bruto plača nominalno višja za 7 % (realno za 4,1 %) – v javnem sektorju za 6,2 % (realno za 3,3 %), v zasebnem za 7,3 % (realno za 4,4 %).

Prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) in upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) je bilo tudi aprila manj kot pred letom. Prejemnikov DNB je bilo 12.793, kar je 3,2 % manj kot pred letom in precej pod dolgoletnim povprečjem. Njihov delež med vsemi brezposelnimi je znašal 29 % (aprila lani 29,8 %). Ob zmanjševanju števila dolgotrajno brezposelnih, ki so pogosto upravičeni do DSP, se je še naprej zmanjševalo tudi število upravičencev do DSP. Aprila jih je bilo 70.100, kar je 2,6 % manj kot pred letom; upad je bil podoben kot v zadnjih mesecih.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je junija ohranila na doseženi ravni (3,6 %), mesečno so bile cene višje za 0,8 %. K mesečni inflaciji so največ prispevali okrepljeni sezonski dejavniki, predvsem za 16,7 % višje cene počitnic v paketu, kar je skoraj dvakrat več kot junija lani. To je vplivalo tudi na precej okrepljeno medletno rast cen storitev, ki je bila s 5 % najvišja po marcu 2024 in je k medletni inflaciji prispevala 1,7 o. t. Poleg cen storitev sta k medletni inflaciji še naprej pomembno (2,0 o. t.) prispevali skupini, ki vključujeta cene energentov (stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva; prevoz). Prispevek cen ostalega blaga k medletni inflaciji je ostal skromen. Medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače se je še naprej umirjala in je bila z 0,5 % najnižja v zadnjih dveh letih. Cene poltrajnega (–0,2 %) in trajnega blaga (–0,8 %) pa so bile medletno nižje. Inflacija, merjena s HICP, je bila junija 3,7-odstotna, kar je skoraj odstotno točko več kot v evrskem območju (2,8 %). K višji inflaciji je še naprej v največji meri prispevala višja rast cen energentov, tokrat pa je bil nekoliko višji tudi prispevek rasti cen storitev.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se tudi maja zvišale. Mesečno so se zvišale za 0,7 %, medletna rast se je okrepila na 2,1 % in bila najvišja po avgustu 2023. Medletno višje so bile cene v vseh namenskih skupinah, najvišja je bila rast cen trajnega blaga za široko porabo (5,9 %). Rast cen v ostalih skupinah je bila med 0,9 % (netrajno blago za široko porabo) in 2,3 % (surovine in energenti). Razhajanje med rastjo cen na domačem in tujem trgu se je nadalje zmanjšalo: medletna rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu se je maja okrepila za 0,4 o. t. (na 2,9 %), na tujih trgih pa za 1 o. t. (na 1,3 %).

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je maja ohranila pri okoli 8,0 %. Razmeroma visoke stopnje rasti so beležili tako krediti podjetjem in NFI (7,2 %) kot tudi gospodinjstvom (8,4 %). Pri slednjih se je še krepila rast stanovanjskih posojil, ki so bila medletno višja za 9,9 %, obseg novega kreditiranja pa je bil v petih mesecih letos s približno 1 mrd EUR za skoraj četrtino večji kot v primerljivem obdobju lani. Medletna rast potrošniških posojil (8,6 %) se zelo postopoma upočasnjuje. Vloge nebančnih sektorjev so se maja medletno povečale za 5,0 %. Še naprej so se povečevale predvsem vloge čez noč (za 7,8 %). Vezane vloge pa so se ob nizkih obrestnih merah, ki so med najnižjimi v evrskem območju, znižale za 7,0 %. Ob nekoliko nižji rasti vlog pa se letos krepi tudi razmerje med krediti in depoziti nebančnih sektorjev, ki je z 0,74 še vedno na nizki ravni. Delež nedonosnih terjatev bančnega sistema (podatek za april) se od konca preteklega leta ohranja pri 1,6 %.

Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice se je v drugem četrtletju letos povišala za 17 b. t. na 3,42 %. Donosnosti so se povečale tudi v drugih državah evrskega območja. Velik del drugega četrtletja so bile sicer razmeroma stabilne in so se gibale okoli ravni, doseženih konec marca. Sredi junija, ko je bil podpisan sporazum med Iranom in ZDA, pa so se ob nižjih cenah nafte ter pričakovanju manjših inflacijskih pritiskov znižale. Razmik med slovensko in nemško obveznico se je v primerjavi s prvim četrtletjem sicer nekoliko povišal (za 2 b. t.) na 41 b. t.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih za 1,4 mrd EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 2,3 mrd EUR (3,1 % ocenjenega BDP). K tej spremembi je največ prispeval višji letni blagovni primanjkljaj, saj je bila rast uvoza višja od rasti izvoza. Tudi primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji, predvsem zaradi večjih neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička), deloma pa zaradi manj prejetih subvencij iz proračuna EU in večjih plačil obresti države tujini. Storitveni presežek, ki je ostal visok, se je povečal predvsem v menjavi zavarovalniških in transportnih storitev ter potovanj. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz večjih neto prejetih transferjev zasebnega sektorja.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih petih mesecih letos medletno višji. Znašal je 930,6 mio EUR, v enakem obdobju lanskega leta pa 632 mio EUR. V prvih petih mesecih so se prihodki medletno zvišali za 11,8 %, kar je več kot v enakem obdobju predhodnega leta (4,5 %). K rasti prihodkov so prispevali predvsem okrepljeni socialni prispevki (predvsem iz naslova prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki je bil uveden julija lani), davčni prihodki in prihodki od evropskih sredstev. Rast davčnih prihodkov je izhajala predvsem iz prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost, rast prihodkov od evropskih sredstev v prvih petih mesecih je bila prav tako višja kot v enakem obdobju lani in je izhajala predvsem iz prejetih sredstev za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Odhodki so bili v prvih petih mesecih medletno višji za 13,7 % (v enakem obdobju lani za 9,5 %). K rasti odhodkov so največ prispevala sredstva za plače zaposlenim zaradi izvajanja plačne reforme ter transferji posameznikom in gospodinjstvom. Rast teh je izhajala predvsem iz rasti izdatkov za pokojnine, nadomestil za brezposelnost, ki so se v začetku letošnjega leta povišala, ter izdatkov za osebno asistenco. K višjim transferjem sta prispevala tudi višji transfer za izvajanje javne službe v linijskem prometu na podlagi novo podeljenih koncesij ter višji transfer vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja. Razmeroma visoka je bila tudi medletna rast izdatkov za blago in storitve (izdatki za tekoče vzdrževanje poslovnih objektov) ter investicijskih odhodkov, zlasti za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. V prvih petih mesecih je k rasti odhodkov precej prispevalo tudi povečanje rezerv oziroma izločanje sredstev v proračunske sklade, med katerimi sta glavnino prilivov beležila Sklad NOO in Sklad za obnovo.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih leta 2026 pozitiven (142,1 mio EUR). V tem obdobju je Slovenija iz proračuna EU prejela 478 mio EUR oz. 290 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. V proračun EU pa je v tem obdobju vplačala 336 mio EUR oz. 41,3 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Povečani prihodki so povezani predvsem z izvajanjem NOO (prejeto 303 mio EUR) in projektov strukturnih skladov (61 mio EUR). V prvih petih mesecih se je vrednost prejetih plačil sredstev iz NOO precej približala vrednosti pričakovanih povračil v sprejetem proračunu za leto 2026 (realizirano 83 % glede na sprejeti proračun). Opaznejšemu povečanju prihodkov iz proračuna EU za NOO v aprilu je namreč sledilo še povečanje v maju (knjiženje prejetih sredstev na podlagi petega zahtevka za plačilo). Marca 2026 pa je Slovenija oddala še šesti (predzadnji) zahtevek z največjim možnim neto plačilom v višini okoli 41 mio EUR. Glede na Informacijo o izvajanju NOO (junij 2026) je bilo letos do maja realiziranih približno 35 % ocenjene letne porabe za leto 2026, od začetka izvajanja do konca maja letos pa je bilo iz sklada NOO skupno izplačanih približno tri četrtine razpoložljivih sredstev.