Večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov v Sloveniji se je v drugem četrtletju poslabšala. Blagovna menjava je maja še upadla in ostala manjša kot pred letom, predvsem zaradi nadaljnjega upada uvoza blaga, realni izvoz blaga pa se je po večmesečnem zmanjševanju nekoliko povečal. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po aprilskem skrčenju maja precej povečala, a v povprečju drugega četrtletja ostala pod ravnjo prvega. Medletno se je zmanjšala v večini panog, najbolj v energetsko intenzivnih, precej večja pa je bila v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Realni prihodek tržnih storitev se je po povečanju v prvem četrtletju aprila občutno zmanjšal. Prihodek se je poleg v dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer se krči že od lanskega maja, aprila zmanjšal tudi v večini drugih dejavnosti tržnih storitev.  Storitveni prihodek je bil aprila manjši tudi medletno. Realni prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je aprila na mesečni ravni nekoliko povečal, medletno pa ostal precej manjši. Gospodinjstva so aprila in maja manj kot pred letom trošila za hrano, neživila in prenočitve doma, več pa za avtomobile in potovanja v tujino. Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del aprila znižala, medletno pa je bila še vedno znatno višja. Gospodarska klima se je v povprečju drugega četrtletja poslabšala glede na prvo, razpoloženje je precej slabše tudi glede na drugo četrtletje lani.

Poraba elektrike je bila junija medletno nižja za 16 %. Ocenjujemo, da je k temu največ prispevala nižja industrijska poraba, predvsem energetsko intenzivnega dela industrije. Na medletno nižjo porabo je lahko delno vplivala tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije. Medletno nižjo porabo so imele junija tudi naše glavne trgovinske partnerice (Avstrija 13 %, Italija 7 %, Hrvaška 6 %, Francija 5 % in Nemčija 2 %).

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je junija ostala medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Kot že nekaj predhodnih mesecev je bil največji upad v industrijski porabi (medletno za 10,6 %), kar lahko nakazuje tudi medletno nižjo industrijsko proizvodnjo. Poraba gospodinjstev se je junija medletno znižala bolj kot prejšnji mesec (–5,3 % v primerjavi z –3,1 %), na kar bi lahko vplivala varčnejša raba energije, spodbujena s prenehanjem veljavnosti znižane stopnje DDV na energente. Poraba malih poslovnih odjemalcev je bila junija medletno nižja za 3,5 %.

Poraba plina je bila junija tretji mesec zapored nekoliko višja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih letih. Na višjo porabo v zadnjih mesecih so vplivale nižje temperature, ki so podaljšale kurilno sezono (aprila), ter medletno nižje borzne cene plina, ki so nekatera podjetja spodbudile k večji proizvodnji (na primer v jeklarski industriji). Slovenija je cilj EU o vsaj 15-odstotnem znižanju porabe plina od avgusta lani do marca letos skoraj dosegla (−14 %), v prvih treh mesecih podaljšanega obdobja varčevanja s plinom pa je preteklo primerljivo porabo presegala (v juniju za skoraj 3 %). Države EU so po podatkih Eurostata porabo plina v povprečju aprila in maja znižale za 13 % (Slovenija je porabo zvišala za 1 %).

Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov se je junija umirila na 2 % (s 7 % maja), realna vrednost pa je bila ob visoki rasti cen četrti mesec zapored manjša kot pred letom. Najnižja medletna nominalna rast letos je bila predvsem posledica umiritve rasti v trgovini (3 %), kjer je bilo izdanih za tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov, in medletno manjše prodaje v gostinstvu. Prodaja v trgovini z motornimi vozili je bila, podobno kot prejšnje mesece, nominalno večja za 18 %. V trgovini na drobno je bila prodaja za 1 % večja (maja 5 %), v trgovini na debelo pa za 2 % manjša kot pred letom (maja večja za 4 %). Prvič letos je bila junija medletno manjša tudi prodaja v gostinstvu, na kar je vplivala visoka lanska prodaja pred iztekom roka za unovčenje turističnih bonov. Medletna rast v kulturnih in razvedrilnih storitvah je bila junija nižja kot v preteklih mesecih, prodaja v športnih storitvah ter igrah na srečo pa je po večmesečni rasti medletno upadla (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 9-odstotna).

Blagovna menjava je maja še upadla in ostala manjša kot pred letom; razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih je nizko. Realni uvoz blaga se je maja nadalje zmanjšal, v zadnjih mesecih sta opazno upadla zlasti uvoz vmesnih proizvodov in proizvodov za široko potrošnjo (desez.). Realni izvoz blaga pa se je maja nekoliko povečal (po večmesečnem upadu), k čemur je prispevalo zlasti povečanje izvoza v države zunaj EU (desez.). Izvoz v države EU, kamor izvozimo okoli 75 % blaga, je ostal podoben aprilskemu, se pa od začetka leta zmanjšuje predvsem izvoz v Italijo in Avstrijo. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila v prvih petih mesecih letos blagovna menjava (tudi z državami EU) manjša (izvoz za 2,5 % in uvoz za 6,8 %). Šibka aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah negativno vpliva na razpoloženje in pričakovanja v izvozno usmerjenih dejavnostih. Pričakovanja glede izvoznih naročil so se tako junija znižala na najnižjo raven po avgustu 2020.

Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je po skoraj dveh letih krčenja v prvem četrtletju 2023 medletno okrepil (po prvih ocenah za 4,2 %). Nadaljevala se je rast tržnega deleža industrijskih strojev in naprav, ki je ena izmed redkih skupin proizvodov, katerih tržni delež se je tudi v zadnjih dveh letih povečal. Po lanskem zmanjšanju se je v prvem četrtletju medletno povečal tudi tržni delež farmacevtskih izdelkov. Z izjemo papirne industrije so se povečali tudi tržni deleži energetsko intenzivnih skupin proizvodov (kemični izdelki, nekovinski mineralni izdelki in kovine), katerih proizvodnja in izvozni tržni delež sta se v negotovih razmerah glede oskrbe z energenti in njihovih cen konec lanskega leta precej skrčila. Nadaljevalo pa se je upadanje tržnega deleža cestnih vozil, kjer rast slovenskega izvoza ni sledila močnemu pospešku evrske vrednosti uvoza držav EU.

Storitvena menjava se je po aprilskem zmanjšanju maja tekoče znova povečala. K povečanju sta največ prispevali menjavi ostalih poslovnih in transportnih storitev. Slednja se je po več mesecih upadanja maja povečala, a ostala opazno nižja kot v začetku letošnjega leta. Menjava storitev, povezanih s turizmom, je po večmesečni rasti maja ostala na podobni ravni kot aprila. Med pomembnejšimi storitvami se je menjava zmanjšala pri gradbenih storitvah in storitvah IKT (desez.). Medletna rast storitvene menjave je v prvih petih mesecih ostala visoka, izvoz se je povečal za 9,7 %, uvoz pa za 6,7 %. Opazno je okrevala predvsem menjava s turizmom povezanih storitev, saj se je v tem obdobju trošenje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji medletno povečalo za 13,7 %, trošenje slovenskih gostov v tujini pa za 29,4 %. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po aprilskem skrčenju maja precej povečala, a v povprečju obeh mesecev ostala pod ravnjo prvega četrtletja. Maja se je povečala v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. V povprečju aprila in maja je zaostajala za povprečjem prvega četrtletja, razen v visoko tehnološko zahtevnih panogah, ki so v prvih petih mesecih letos tudi presegle ravni iz enakega obdobja lani. Tudi proizvodnja večine srednje visoko tehnološko zahtevnih panog (z izjemo energetsko intenzivne kemične industrije) je bila medletno večja. Manjša kot pred letom pa je v prvih petih mesecih ostala proizvodnja vseh energetsko intenzivnih panog ter večine tehnološko manj zahtevnih panog. Obeti v predelovalnih dejavnostih ostajajo slabi, večina podjetij tudi junija ni pričakovala okrepitve izvoza v prihodnjih mesecih.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del maja povišala za 4 %. Vrednost se je po aprilskem znižanju tekoče povišala, glede na lanski maj je bila višja za 25 %. V povprečju prvih petih mesecev je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 24 %. V gradnji stavb je bila višja za 21 %, v gradnji inženirskih objektov za 22 % in v specializiranih gradbenih delih za 37 %. 
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast  aktivnosti v gradbeništvu. Podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti. Proizvodnja v dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin je bila maja medletno manjša za 14 %, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 13 %.
 

Prihodek je bil aprila medletno večji v trgovini z motornimi vozili, manjši pa v trgovini na debelo in na drobno. Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi od druge polovice lanskega leta, je bil aprila medletno večji za 15,2 %. Medletni upad prihodka v trgovini na debelo (8,3 %) se je po tekočem zmanjševanju v zadnjih treh mesecih aprila še poglobil. V trgovini na drobno je medletni upad kljub ohranjanju prodaje na marčevski ravni tudi aprila ostal razmeroma velik. Prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki je bila medletno manjša za 6,9 %, v trgovini z neživili pa za 6,4 %. Po predhodnih podatkih SURS je bila tudi maja prodaja v trgovini na drobno medletno manjša, v trgovini z motornimi vozili pa večja.

Realni prihodek tržnih storitev se je aprila občutno zmanjšal. Po povečanju v prvem četrtletju se je glede na mesec prej zmanjšal za 4 %. Poleg dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer se prihodek krči že od lanskega maja, se je aprila zmanjšal tudi v večini preostalih dejavnosti tržnih storitev, najbolj v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, k čemur sta prispevali obe večji dejavnosti (telekomunikacijske in računalniške storitve). Nekoliko manjši je bil upad v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer se je prihodek zmanjšal v vseh segmentih. Najmanj je prihodek upadel v drugih poslovnih dejavnostih, ob ponovni rasti v zaposlovalnih storitvah. Prihodek v gostinstvu je bil podoben kot mesec prej. Medletno je bil skupni prihodek aprila realno manjši za 2,2 %, kar je bila posledica upada prihodka v prometu in skladiščenju ter informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Za ravnjo pred epidemijo (glede na april 2019) je še vedno zaostajal v drugih poslovnih dejavnostih (za 9 %), po daljšem obdobju pa je bil nižji tudi v prometu in skladiščenju (za 4 %). 

Gospodinjstva so aprila in maja za avtomobile in potovanja v tujino trošila več kot pred letom, za hrano, neživila in prenočitve doma pa manj. Prodaja osebnih vozil fizičnim osebam je bila v povprečju obeh mesecev medletno večja za 8 %, zlasti zaradi nizke osnove ob lanskih težavah v dobavnih verigah. Tudi potrošnja za turistične storitve v tujini je bila medletno večja, število prenočitev domačih turistov v Sloveniji pa je bilo precej manjše kot pred letom, ko se je število zaradi unovčenja turističnih bonov močno povečalo. Medletno manjši so v povprečju aprila in maja ostali tudi nakupi živil, pijač in tobačnih izdelkov (realno za 5 %) ter neživil (realno za 6 %).
Po podatkih o vrednosti davčno potrjenih računov je bila skupna prodaja v drugem četrtletju medletno nominalno večja za 5 %, realno pa je bila prvič v zadnjih dveh letih medletno manjša.
 

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je junija poslabšala šesti mesec zapored. V primerjavi z mesecem prej se je razpoloženje poslabšalo za 1,8 o. t., kar je posledica negativnih prispevkov kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in med potrošniki, nekoliko tudi v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Pozitiven je bil le prispevek kazalnika v trgovini na drobno. Pri zaupanju potrošnikov, ki je po postopni rasti od začetka leta junija prvič letos upadlo, so se poslabšale vse komponente kazalnika, najbolj pričakovanje gospodinjstev glede finančnega stanja. Podjetja v storitvenih dejavnostih ocenjujejo, da se je poslabšal zlasti poslovni položaj, v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu pa nadalje poročajo o poslabšanju kazalnika naročil, kar povezujemo z negotovimi gospodarskimi razmerami in šibkim tujim povpraševanjem. V primerjavi z lanskim junijem je bila vrednost kazalnika gospodarske klime nižja za 5,4 o. t. Zaupanje je upadlo v vseh dejavnostih, najbolj v predelovalnih, in med potrošniki. Gospodarska klima se je poslabšala tudi v povprečju drugega četrtletja v primerjavi s prvim, razpoloženje je precej slabše tudi glede na drugo četrtletje lani.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je, po zmanjševanju v predhodnih treh četrtletjih, v prvem četrtletju povečal, obseg železniškega pa nadalje zmanjšal. Po dolgotrajnejšem upadanju se je obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov glede na prejšnje četrtletje povečal ob ponovno več prevozih po tujini, medletno pa je ostal za 5 % manjši. V primerjavi z enakim četrtletjem leta 2019 je bil za 7 % večji (prevoz po tujini je bil večji za 2 %, ostali cestni prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije, pa za 11 %). Delež prevoza po tujini v vseh prevozih, ki je pred epidemijo presegel 50 %, je v prvem četrtletju tako znašal 44 %. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil v prvem četrtletju medletno manjši za 8 %, glede na prvo četrtletje leta 2019 pa za 15 %.

V prvem četrtletju se je nadaljevala umirjena rast cen stanovanjskih nepremičnin, ob nadaljnjem upadu prometa. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem so bile cene višje za 1,6 %, v primerjavi s prvim četrtletjem 2022 pa za 8,8 %. Še vedno visoka medletna rast je bila posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 9,1 %), pri katerih pa je bilo število transakcij medletno manjše za več kot četrtino in najmanjše po prvem četrtletju 2021. Medletno višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (za 5 %), ki pa so bile v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem nižje za 8,4 %. Tudi število njihovih transakcij, ki sicer zavzemajo le manjši del vse prodaje (3 %), je medletno močno upadlo (za več kot tretjino).

Število registriranih brezposelnih je bilo junija najnižje doslej. Po originalnih podatkih je bilo konec junija brezposelnih 46.178 oseb, kar je 2,1 % manj kot konec maja in 14,3 % manj kot pred letom. Po sezonsko prilagojenih podatkih je bil mesečni upad (–0,7 %) nekoliko nižji kot v preteklih mesecih, a še vedno razmeroma visok. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo konec junija medletno za četrtino manj dolgotrajno brezposelnih in 14,5 % manj brezposelnih, starejših od 50 let.

Povprečna bruto plača je bila aprila medletno realno nižja za 0,4 %. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno nižja za 1,4 %. Najvišja je ostala rast v gostinstvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju pa so bile bruto plače medletno realno višje za 1,6 %, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača aprila medletno višja za 9 %, v javnem sektorju za 11,1 %, v zasebnem pa za 7,8 %. V prvih štirih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač skromna, 0,2-odstotna (v zasebnem 0,3 %, v javnem sektorju 0,1 %).

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je junija skladno s pričakovanji občutno znižala kljub višjemu DDV za nekatere energente. S 6,9 % je bila za 1,5 o. t. nižja kot maja in najnižja po lanskem aprilu. K medletnemu znižanju inflacije je prispevala predvsem precej nižja rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, ob višji osnovi zaradi lanskega izteka ukrepa oprostitve plačila nekaterih prispevkov in dajatev za električno energijo, in to kljub vrnitvi DDV na energente na višjo stopnjo. Medletna rast cen hrane je bila junija z 12,1 % še vedno razmeroma visoka, a se postopoma umirja (maja 14,7 %). V zadnjih mesecih pa se je močno okrepila medletna rast cen blaga in storitev v zdravstvu, ki je bila s 13,3 % najvišja med vsemi 12 skupinami blaga in storitev v CPI. Široko osnovana medletna rast cen storitev se ohranja nekoliko pod 8,5 %. Poganjajo jo višje cene v skupinah rekreacija in kultura ter restavracije in hoteli in tudi druge storitve. Še naprej pa se ob umirjanju trošenja gospodinjstev, manjših težavah v dobavnih verigah in razmeroma stabilnih razmerah na trgih surovin umirja rast cen trajnega blaga, ki je bila junija medletno višja za 3,5 %. Rast cen poltrajnega blaga se ohranja okoli dosežene ravni (5,7 %).

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se maja na mesečni ravni drugič zapored v povprečju znižale (−0,4 %). Pocenile so se surovine in energenti, cene proizvodov za široko porabo pa so bile nekoliko višje zaradi rasti cen trajnega blaga. V primerjavi z mesecem prej so bile cene nižje na domačem in tudi na tujih trgih. Medletna rast cen se je maja občutno umirila in bila s 6,6 % (aprila 9,9 %) najnižja po juliju 2021. K nižji rasti je pomembno prispevala višja osnova. Zaradi visokih rasti v drugi polovici preteklega in začetku letošnjega leta so ostale medletno najvišje cene energentov, ki so bile maja višje za približno petino. Cene blaga za široko porabo so bile višje za približno desetino, cene surovin in proizvodov za investicije pa za 3,2 oz. 5,5 %.

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je maja še nekoliko upočasnila (1,9 %). Obseg kreditov podjetij in NFI je bil ob umirjanju rasti gospodarske aktivnosti in nadaljnjem zaostrovanju pogojev zadolževanja medletno višji le še za 0,3 %. Upočasnjuje se tudi rast posojil gospodinjstvom (4,9 %), predvsem zaradi manj novih stanovanjskih posojil. Medletna rast ostalih posojil gospodinjstvom (negativnih stanj na bančnih računih) je bila maja še razmeroma visoka (7 %), a se ob umirjanju trošenja gospodinjstev upočasnjuje. Še naprej pa se krepi rast potrošniških posojil (4,3 %). Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je maja ponovno nekoliko znižala (na 4,8 %), umirja se tudi medletna rast vlog gospodinjstev v bankah (5,2 %). Glede na to, da so se obrestne mere za dolgoročne depozite povišale nekoliko izraziteje kot za kratkoročne, se v zadnjih mesecih krepi obseg dolgoročnih vlog (maja medletno višji za 16,5 %), ki pa predstavlja le približno 5 % vseh vlog gospodinjstev v bankah. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se je aprila znižal na 1 %.

Potem ko so se donosnosti do dospetja državnih obveznic članic evrskega območja od konca leta 2021 poviševale, je bilo njihovo gibanje v drugem letošnjem četrtletju različno. Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice se je v drugem četrtletju znižala na 3,28 % (s 3,48 % v prvem četrtletju). Razmik do nemške obveznice se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem znižal drugič zapored, tokrat za 23 b. t. (na 91 b. t.).

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih višji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 1.178,7 mio EUR (1,8 % ocenjenega BDP). K medletno višjemu presežku je največ prispeval storitveni presežek, ki se je najbolj povečal v menjavi transportnih storitev in potovanj ter telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitev. Tudi blagovni primanjkljaj je bil v zadnjih dvanajstih mesecih medletno nižji, na kar je vplivalo letošnje izboljšanje blagovnega salda, predvsem zaradi padca uvoza. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov pa so bili medletno višji. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji predvsem zaradi večjih izplačil dohodka tujim delavcem, ki delajo v Sloveniji, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi večjih vplačil v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka ter večjih izplačil pokojnin v tujino.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih petih mesecih letos medletno višji. Znašal je 172 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 58 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 2,3 % (lani ob okrepljenem okrevanju in enkratnih prihodkih za 12,7 %). Sicer umirjena rast prihodkov je izhajala predvsem iz rasti prihodkov iz socialnih prispevkov ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Letos se je opazno okrepila tudi rast prihodkov iz naslova trošarin zaradi povišanja trošarin na energente in tobačne izdelke. Prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb pa so se znižali zaradi manjših doplačil davka pri letošnjem poračunu. Ob znižanju nekaterih davčnih obremenitev za blaženje posledic energetske krize (DDV, okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO₂), zakonodajnih sprememb pri dohodnini in umiritvi rasti zasebne potrošnje se je rast prihodkov upočasnila, zlasti iz DDV. Bistveno nižja so bila prejeta sredstva iz EU, kljub aprilskemu prilivu prvega zahtevka sredstev iz NOO, ter nekateri kapitalski in transferni prihodki. Odhodki so se medletno zvišali za 3,5 %, v enakem lanskem obdobju pa znižali za 1,2 %. K povišanju letos je največ prispevala rast plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Višji kot pred letom so bili  tudi različni transferi (subvencije in transferi posameznikom in gospodinjstvom), saj je lani v tem času že prišlo do umika dela ukrepov proti covidu-19, letos pa je njihov obseg ponovno večji zaradi ukrepov za blažitev posledic energetske draginje. Rast izdatkov za investicije (lani v tem obdobju 33,6 %) se je upočasnila (11,7 %), a ostala visoka. Odhodki za blaženje posledic covida-19 so ob umikanju ukrepov v prvih petih mesecih letos znašali 103,3 mio EUR (v enakem lanskem obdobju pa 425,4 mio EUR), odhodki za blažitev draginje pa 199,3 mio EUR. Med temi prevladujejo subvencije gospodarstvu (124,6 mio EUR).

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih letos pozitiven (167,1 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 441,1 mio EUR (30,3 % v proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 274,8 mio EUR (37,5 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih so imela povračila za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (38,2 % vseh povračil v državni proračun, 50,1 % pričakovanih povračil v letu 2023) ter sredstva iz strukturnih skladov (32,6 % vseh povračil, 38,2 % pričakovanih povračil). Iz Kohezijskega sklada je bilo v državni proračun povrnjenih 14,6 % vseh povračil (24,1 % pričakovanih povračil). Aprila je Slovenija prejela sredstva prvega zahtevka iz Načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti 50 mio EUR (13 % pričakovanih povračil). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (53,1 % vseh vplačil). 
Po podatkih MKRR je bilo do konca junija iz večletnega finančnega okvira 2014−2020 sprejetih odločitev o podpori v vrednosti 115 %, (EKP 2014−2020 – 116 %, React-EU – 105 %), izvedenih izplačil upravičencem pa v vrednosti 89 % vseh dodeljenih sredstev (EKP 2014−2020 – 93 %, React-EU – 42 %).