V Sloveniji so se v marcu in aprilu vrednosti nekaterih kazalnikov gospodarske aktivnosti znižale, gradbena aktivnost ostaja visoka; gospodarska klima se je v maju poslabšala. Blagovna menjava se je aprila nadalje zmanjšala, kar pripisujemo upadu oziroma upočasnjevanju aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je, po skromni krepitvi v prvem četrtletju, aprila precej upadla. Medletno je bila nižja, padec je ostal največji v energetsko intenzivni papirni in kemični industriji. Medletna rast storitvene menjave je v prvih štirih mesecih letos kljub aprilskemu upadu ostala visoka, predvsem zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev. Realni prihodek se je v večini tržnih storitev v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko nadalje povečal, večji je bil tudi medletno, razen v prometu in skladiščenju. Manjši kot pred letom je bil tudi prihodek v večini trgovskih panog, razen v trgovini z motornimi vozili, kjer je bila prodaja po predhodnih podatkih tudi aprila medletno občutno večja. Gradbena aktivnost po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del ostaja visoka. V prvih štirih mesecih je v vseh segmentih znatno presegla lanske ravni. Razpoloženje v gospodarstvu se je maja še nekoliko znižalo, pozitiven je bil le vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki in v storitvenih dejavnostih.

Poraba elektrike je bila maja, enako kot mesec prej, medletno nižja za 12 %. Ocenjujemo, da je k temu največ prispevala nižja poraba energetsko intenzivnega dela industrije kot posledica visokih cen elektrike. K nižji medletni porabi od aprila prispeva tudi zaustavitev proizvodnje primarnega aluminija v podjetju Talum. Na medletno nižjo porabo je lahko delno vplivala tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije. Medletno nižjo porabo so imele maja tudi naše glavne trgovinske partnerice (Avstrija in Francija 12 %, Italija in Nemčija 5 %), razen Hrvaške, ki je imela za odstotek višjo porabo.

Maja je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Kot že nekaj predhodnih mesecev se je najbolj znižala industrijska poraba (za 9,6 %), po naši oceni zlasti v energetsko intenzivnem delu gospodarstva. Nižja kot pred letom (za 3,1 %) je bila maja tudi poraba gospodinjstev, kar povezujemo predvsem z varčnejšo rabo energije. Poraba malih poslovnih odjemalcev je bila maja medletno nižja za 3,2 %.

Poraba plina je bila maja, kot tudi že aprila, nekoliko višja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih letih. V prejšnjih mesecih smo manjšo porabo plina povezovali z manjšo proizvodnjo dela industrije zaradi visokih cen plina in z vladnimi ukrepi za spodbujanje varčnejše rabe. Na razmeroma veliko porabo v zadnjih mesecih pa so vplivale ponovno nižje temperature, ki so podaljšale kurilno sezono. Borzne cene plina, ki so se konec maja spustile pod 30 EUR in so nižje kot v celem lanskem letu, so nekatera podjetja spodbudile k ponovno večji proizvodnji, tudi v jeklarski industriji, kjer proizvodnja od aprila spet poteka v polnem obsegu. Slovenija je cilj EU o vsaj 15-odstotnem zmanjšanju porabe plina od avgusta lani do marca letos skorajda dosegla (znižanje za 14 %). V prvih dveh mesecih obdobja za eno leto podaljšane uredbe EU o varčevanju s plinom pa je bila poraba plina v Sloveniji celo nekoliko višja od primerljive povprečne porabe (za malo več kot 1 %). Slovenija bo lahko v skladu z uredbo iz izračuna izvzela porabo plina v novi plinsko-parni enoti ljubljanske toplarne, ki še ni začela obratovati.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila maja, ob visoki rasti cen, medletno višja za 7 %. Podobna rast kot marca in nekoliko višja kot aprila (ko je bila 5-odstotna), je bila predvsem posledica 7-odstotne rasti v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Prodaja v trgovini na drobno je bila nominalno večja za 5 % (aprila 2 %), v trgovini na debelo za 4 % (aprila 3 %), v trgovini z motornimi vozili pa za 19 % (podobno kot medletna rast aprila). Nekoliko nižja kot v preteklih mesecih je bila maja, tudi zaradi slabšega vremena, rast prodaje v gostinstvu (9-odstotna, marca in aprila 13-odstotna) in nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 12-odstotna).

Blagovna menjava se je aprila nadalje zmanjšala, še posebej uvoz, in je bila opazno manjša kot pred letom. Realni desezonirani izvoz blaga se je aprila zmanjšal za 2,9 % (v države EU za 3,1 %), uvoz pa za 7,9 % (iz držav EU za 5,9 %). V zadnjih mesecih se je nadaljevalo zmanjševanje izvoza vmesnih proizvodov, zlasti v naše glavne trgovinske partnerice v državah EU. Pri uvozu se je zmanjšal uvoz proizvodov za široko potrošnjo, medtem ko je uvoz vmesnih proizvodov med meseci opazneje nihal. V primerjavi z enakim obdobjem lani sta bila v prvih štirih mesecih letos izvoz in uvoz (tudi z državami EU) opazno nižja (za 2,9 % oziroma 7,7 %). Upad oziroma upočasnjevanje aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in nadaljevanje negotovosti v mednarodnem okolju sta v zadnjih mesecih vplivala na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so se izvozna naročila maja nadalje znižala, izvozna pričakovanja pa so ostala zelo nizka.

Storitvena menjava se je aprila tekoče zmanjšala. V primerjavi s predhodnimi meseci sta se znižala tako izvoz  kot uvoz storitev (desez.), k temu pa je zlasti prispevalo opazno znižanje menjave transportnih in ostalih poslovnih storitev. To povezujemo z upadanjem blagovne menjave in ohlajanjem gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah. Močno povečanje pa je bilo pri storitvah, povezanih s turizmom (trošenje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji, ki se je povečalo za 4,4 %, trošenje slovenskih gostov v tujini pa za 5,7 %). Med pomembnejšimi storitvami se je menjava povečala tudi pri gradbenih storitvah in storitvah IKT (desez.). Kljub aprilskemu upadu je medletna rast storitvene menjave v prvih štirih mesecih letos ostala visoka, predvsem zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po skromni krepitvi v prvem četrtletju aprila precej zmanjšala. V vseh skupinah panog je bila manjša kot v prvem četrtletju. V primerjavi z aprilom lani pa je bila nižja za 7,2 % (delovnim dnem prilagojeno). Najbolj je znova upadla proizvodnja v papirni in kemični industriji, kjer se je medletni padec tako kot v preostalih energetsko intenzivnih panogah poglobil. Tudi v večini ostalih panog je bil medletni padec večji kot v prvem četrtletju, po rasti v prvem četrtletju pa je bila medletno nižja tudi proizvodnja električnih naprav in po naši oceni farmacevtska industrija. Višja kot pred letom je ostala proizvodnja motornih vozil. Obeti v predelovalnih dejavnostih so se zadnje mesece še poslabšali. Večina podjetij ne pričakuje rasti izvoza do konca poletja, skromna ostajajo tudi pričakovanja krepitve proizvodnje.

Gradbena aktivnost po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del ostaja visoka. Vrednost opravljenih gradbenih del se je po povečanju v začetku letošnjega leta aprila znižala, še vedno pa je bila znatno višja kot aprila lani (za 23 %). V prvih štirih mesecih je bila aktivnost za 24 % višja kot lani, rast je bila podobna v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: v gradnji stavb, inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih. 
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast  aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila aprila aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 12 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je tako znašala 11 o. t. Podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti. V dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin je bila proizvodnja aprila za 7 % nižja kot pred letom, v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 18 %. 
 

V prvem četrtletju je bil prihodek v trgovini z motornimi vozili medletno večji, po predhodnih podatkih tudi aprila, v trgovini na debelo in na drobno pa manjši. Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi od druge polovice lanskega leta, je bil medletno večji za 15,7 %. Tekoče se je (po visoki januarski rasti ter zmanjšanju februarja in marca) okrepil tudi prihodek v trgovini na debelo, ki pa je bil za 3 % manjši kot pred letom. Še nadalje pa se je zmanjšala prodaja v trgovini na drobno, ki je bila manjša tudi medletno (v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki za 5,7 %, v trgovini z neživili pa za 4 %). Po predhodnih podatkih SURS-a je bila tudi aprila prodaja medletno manjša v trgovini na drobno in občutno večja v trgovini z motornimi vozili. 

Realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju letos povečal. Po zmanjševanju v drugi polovici lanskega leta se je skupni prihodek tržnih storitev glede na lansko zadnje četrtletje tekoče povečal za 3,2 %. Rast se je pospešila v strokovno-tehničnih dejavnostih, ob nadaljevanju visoke rasti prodaje v arhitekturno-projektantskih storitvah, kar povezujemo z močno gradbeno aktivnostjo. V drugih poslovnih dejavnostih se je rast prihodka upočasnila kljub ponovni rasti v zaposlovalnih storitvah, prodaja storitev potovalnih agencij pa je prvič presegla raven pred epidemijo (glede na prvo četrtletje 2019). Podobno se je po visokih rasteh v preteklih četrtletjih rast upočasnila tudi v gostinstvu. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek ponovno povečal, tokrat predvsem zaradi močne rasti prihodkov računalniških storitev. Že tretje četrtletje zapored pa se je prihodek zmanjšal v dejavnosti prometa in skladiščenja, zlasti v skladiščenju. Skupni prihodek je bil v prvem četrtletju letos medletno realno večji za 6,7 %, večji je bil tudi v večini dejavnosti tržnih storitev, razen v prometu in skladiščenju. Za ravnjo pred epidemijo (glede na prvo četrtletje 2019) pa je zaostajal le še v drugih poslovnih dejavnostih oziroma v zaposlovalnih agencijah, za 29 %.

Tudi aprila so gospodinjstva za avtomobile trošila več kot pred letom, za hrano, neživila in prenočitve doma pa manj. Prodaja osebnih vozil, ki se je zaradi motenj v dobavnih verigah do sredine lanskega leta močno zmanjšala, se je tudi aprila povečala in bila medletno večja za skoraj desetino. Še bolj kot v prvem četrtletju pa so se glede na lani zmanjšali nakupi živil, pijač in tobačnih izdelkov (medletno manjši za 8 %) ter neživil (za 6 %). Manjše kot pred letom (za 22 %) je bilo tudi število prenočitev domačih turistov v Sloveniji.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja še nekoliko znižala (za 0,2 o. t.), nižja je bila tudi medletno (za 5,5 o. t.). V primerjavi z mesecem prej je bil vpliv kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in v gradbeništvu negativen, vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki in v storitvenih dejavnostih pa pozitiven. V primerjavi z majem lani je bilo zaupanje višje le med potrošniki. Podjetja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu poročajo o poslabšanju kazalnika skupnih naročil, povezanem z negotovimi gospodarskimi razmerami in šibkim tujim povpraševanjem. V predelovalnih dejavnostih se je poslabšal tudi kazalnik zalog končnih izdelkov, v trgovini na drobno kazalnik prodaje, v gradbeništvu pa so na poslabšanje zaupanja vplivala slabša pričakovanja glede zaposlovanja. 

Finančni položaj gospodinjstev se je maja drugi mesec zapored malenkost poslabšal. Pri tem se delež gospodinjstev s finančnimi težavami iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda ni vidneje povečal, na kar so po naši oceni vplivali predvsem dvig minimalne plače in ukrepi države za omilitev draginje za najranljivejše skupine prebivalstva. Nekoliko se je poslabšal finančni položaj gospodinjstev iz drugega in tretjega dohodkovnega kvartilnega razreda. Povečal se je delež gospodinjstev s finančnimi težavami, ki finančne potrebe premoščajo s porabo prihrankov, ob naraščanju obrestnih mer pa se je nekoliko zmanjšal delež gospodinjstev, ki se zadolžujejo. Medletno je bil delež gospodinjstev s finančnimi težavami večji za 0,5 o. t.

Aprila je bila medletna rast števila delovno aktivnih nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih (1,6 %). Na to je vplivalo predvsem medletno znižanje števila v javni upravi. Medletna rast je ostala najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih najbolj povečalo tudi glede na začetek leta 2019. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek aprila 87-odstoten, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil 14,3-odstoten, medletno je bil večji za 1,2 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %).

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je maja (–1,3 %) po sezonsko prilagojenih podatkih ostal podoben prejšnjim mesecem. Po originalnih podatkih je bilo konec maja brezposelnih 47.186 oseb, kar je 2,9 % manj kot konec aprila. Medletno je bilo število brezposelnih za 15,5 % nižje. Ob velikem pomanjkanju delovne sile se je za 27,2 % zmanjšalo tudi število dolgotrajno brezposelnih, za 15,7 % manj pa je bilo brezposelnih, starejših od 50 let. 

Povprečna bruto plača je bila marca, po dveh mesecih pozitivne rasti, ponovno medletno realno nižja za 1,2 %. Na to sta vplivala predvsem nekoliko višja osnova iz marca 2022 in medletno zvišanje inflacije. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno nižja za 1 %. Najvišja je bila rast v gostinstvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. Tudi v javnem sektorju so bile bruto plače medletno realno nekoliko nižje (za 1,5 %). Nominalno je bila povprečna bruto plača marca medletno višja za 9,2 %, v javnem sektorju za 8,8 %, v zasebnem pa za 9,4 %. V prvem četrtletju je bila medletno zabeležena skromna realna rast (0,5 %, v zasebnem za 1 % ob znižanju v javnem sektorju za 1,4 %).

Po anketnih podatkih je bila brezposelnost v prvem letošnjem četrtletju medletno nižja, nekoliko pa se je zmanjšalo tudi število delovno aktivnih. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 38 tisoč oseb, kar je 13,6 % manj kot v enakem obdobju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (3,8 %) je bila medletno nižja za 0,5 o. t. Umirjanje gospodarske aktivnosti je vplivalo tudi na rahlo medletno zmanjšanje števila delovno aktivnih, in sicer po anketi v prvem četrtletju, ko je bil medletno nižji predvsem obseg študentskega dela. 

Aprila je bilo upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) in prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) manj kot prejšnje mesece. Število upravičencev do DSP se je, predvsem zaradi izboljševanja razmer na trgu dela, zmanjševalo že od sredine leta 2021. Najnižje je bilo oktobra 2022, potem pa se je zaradi začasnega ukrepa države za omilitev draginje za najranljivejše skupine prebivalstva in s tem z razširitvijo kroga upravičencev do DSP povečalo, a se od februarja letos ponovno zmanjšuje. Aprila je bilo do DSP upravičenih 77.216 oseb, kar je za desetino manj kot pred letom dni. Tudi prejemnikov DNB je bilo medletno za 8,8 % manj (13.395 oseb). Po sezonskem povečanju števila prejemnikov DNB v januarju, kar je povezano z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas, se tudi njihovo število zmanjšuje tretji mesec zapored.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja še upočasnila, pri 8,4 % je bila najnižja v zadnjih dvanajstih mesecih. K umirjanju inflacije so največ prispevale nižje medletne rasti cen v skupinah prevoz (0,5 %) ter stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (10,6 %), kar je po naši oceni predvsem posledica visoke osnove iz lanskega maja, ko so se cene energentov na mesečni ravni zvišale za skoraj 8 %. Maja se je medletno nekoliko upočasnila tudi rast cen hrane (s 15,6 % na 14,7 %), njen prispevek k inflaciji pa je znašal 2,3 o. t. Še naprej se postopoma umirjajo medletne rasti cen trajnega blaga (4,9 %). Po krepitvi v preteklih dveh mesecih pa se je maja upočasnila tudi rast cen poltrajnega blaga, na 5,5 %. Tokrat so k inflaciji največ (2,7 o. t.) prispevale cene storitev. Njihova rast se je še okrepila (s 7,9 % na 8,3 %). K višji rasti so po naši oceni pomembno prispevale višje cene v skupini rekreacija in kultura ter zbiranje odpadkov.

Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila po približno dveh letih in pol neprekinjene rasti na mesečni ravni znižale (–0,4 %), medletna rast se tako še naprej hitro upočasnjuje. Mesečno so se pocenili proizvodi v skoraj vseh namenskih skupinah z izjemo netrajnega blaga za široko porabo, ki je bilo dražje za 0,5 %. Cene na tujih trgih so se znižale drugi mesec zapored (tokrat za 0,9 %), cene na domačem trgu pa so bile zaradi rasti cen blaga za široko porabo minimalno (za 0,1 %) višje. Ob mesečni pocenitvi in visoki lanski osnovi se je medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev izraziteje upočasnila (s 13,4 % marca), a je še vedno znašala 9,9 %. Nižja je bila tako rast na domačem (13,3 %) kot tudi na tujih trgih (6,4 %). Medletna rast cen proizvodov se upočasnjuje v vseh namenskih skupinah, še naprej je bila najvišja v skupini energentov (36,1 %). Medletna rast cen v skupini surovin pa se je spustila na 6,5 %.

Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je aprila, po dveh mesecih zniževanja, nekoliko okrepil (1 %), medletna rast pa se je ohranila na doseženih ravneh (2,5 %). Mesečna rast je bila posledica večjega zadolževanja podjetij in NFI, njihova medletna rast pa se je ohranila okoli 1 %. Prirast obsega kreditov gospodinjstvom je aprila znašal 14 mio EUR in je dosegel petino povprečnega mesečnega prirasta iz lanskega leta. Letos naraščajo predvsem potrošniška posojila, medtem ko obseg stanovanjskih posojil stagnira. Podatki o novem kreditiranju kažejo, da se je v štirih mesecih letos zadolževanje nefinančnih družb zmanjšalo za približno 15 %, gospodinjstev, ob več kot prepolovljenem zadolževanju v obliki stanovanjskih posojil, pa za več kot četrtino. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je aprila nekoliko znižala (na 5,5 %). Ob visoki inflaciji in ohranjanju nizkih depozitnih obrestnih mer so se vloge gospodinjstev v bankah v zadnjih dveh mesecih nekoliko znižale, a so bile medletno še vedno višje za 6,2 %. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja nekoliko nad 1 %.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je tudi aprila povečal, večinoma zaradi gibanj v blagovni menjavi. Aprila se je blagovni presežek povečal, na kar je vplivalo večje znižanje uvoza od izvoza. V zadnjih dvanajstih mesecih je bil presežek tekočega računa prav tako višji kot leto prej in je znašal 1.066,4 mio EUR (1,6 % ocenjenega BDP). K medletno višjemu presežku je največ prispeval presežek v storitveni menjavi, ki se je najbolj povečal v menjavi potovanj in transportnih storitev. K rasti presežka v storitveni menjavi je prispevala tudi menjava storitev, ki imajo višjo dodano vrednost (finančne storitve, telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve ter storitve raziskav in razvoja). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših izplačil dividend in dobička tujih vlagateljev, deloma pa tudi večjih subvencij za kmetijsko in ribiško politiko iz proračuna EU. Čeprav se blagovni saldo letos izboljšuje, je bil blagovni primanjkljaj v zadnjih dvanajstih mesecih višji kot leto prej. Višji je tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, kar izhaja iz manj prejetih sredstev sektorja države iz tujine (sredstva za tekoče mednarodne sodelovanje iz proračuna EU).

Konsolidirana bilanca javnega financiranja je v prvih štirih mesecih letos beležila primanjkljaj. Ta je znašal 44,6 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 145,4 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 3,7 % (lani ob okrepljenem okrevanju in enkratnih prihodkih 14,3 %). Rast prihodkov je izhajala predvsem iz rasti prihodkov iz socialnih prispevkov ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. V primerjavi s prvimi štirimi meseci lani se je letos opazno okrepila tudi rast prihodkov iz naslova trošarin zaradi povišanja trošarin na energente. Sicer pa je bila skupna rast davčnih prihodkov še vedno skromna zaradi znižanja drugih davčnih obremenitev za blaženje posledic energetske krize (DDV, okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2) ter zakonodajnih sprememb pri dohodnini. Bistveno nižja so bila prejeta sredstva iz EU ob močnem lanskem povečanju zaradi dela predplačila sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost ter nekateri nedavčni prihodki. Odhodki so se medletno zvišali za 2,3 %, v enakem lanskem obdobju pa znižali za 0,9 %. K povišanju letos je največ prispevala rast plač in drugih stroškov dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Povišali so se tudi različni transferji (subvencije in transferji posameznikom in gospodinjstvom), ki so lani v tem času upadli zaradi umika ukrepov proti covidu 19, letos pa so se ponovno povečali zaradi ukrepov za blažitev posledic energetske draginje. Ukrepi za blaženje posledic covida-19 so v prvih štirih mesecih letos znašali 79,5 mio EUR (v enakem lanskem obdobju pa 386,3 mio EUR), odhodki za blažitev draginje pa 169,1 mio EUR. Med temi so prevladujoče subvencije gospodarstvu po 14. členu ZPGOPEK (103,6 mio EUR). Rast izdatkov za investicije je bila podobna kot lani.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih letos pozitiven (177,1 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 390,8 mio EUR (22,2 % v proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 213,7 mio EUR (32,7 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih so bila povračila za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (34,4 % vseh povračil v državni proračun, 39,3 % pričakovanih povračil v letu 2023) ter sredstva iz strukturnih skladov (34,0 % vseh povračil v državni proračun, 23,1 % pričakovanih povračil v letu 2023). Iz Kohezijskega sklada pa je bilo v državni proračun povrnjenih 15,5 % vseh povračil v tekočem letu (17,2 % pričakovanih povračil v letu 2023). Aprila je bilo na podlagi prvega zahtevka za izplačilo nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost prejetih 49,7 mio EUR, kar je slabih 13 % od pričakovanih prihodkov proračuna v letu 2023. Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (52,7 % vseh vplačil). Po podatkih MKRR je bilo do konca aprila letos iz večletnega finančnega okvira 2014–2020 upravičencem izplačanih 87 % pravic porabe (94,7 % iz evropskih kohezijskih skladov in 36,0 % iz mehanizma React-EU).