Novice

Pandemija COVID-19 v kombinaciji s strogimi zdravstvenimi in zaščitnimi ukrepi pomeni velik negativni šok za gospodarsko aktivnost v Sloveniji, drugih evropskih državah in na globalni ravni. Obeti za gospodarsko rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah so se po objavi Pomladanske napovedi 2020 močno poslabšali, obenem pa jih spremlja tudi zelo velika negotovost. Najnovejše ocene so, da je svetovno gospodarstvo že vstopilo v recesijo, ki bo najmanj tako resna kot leta 2009, okrevanje pa bo ključno odvisno od nadaljnjega širjenja in trajanja pandemije ter od intervencij ekonomskih politik. Doslej sprejeti nujni zaščitni ukrepi so v Sloveniji in drugih državah vplivali na zaustavitev poslovanja nenujnih storitvenih dejavnosti ter otežili aktivnost industrije in ostalih storitvenih dejavnosti. 

Za omilitev negativnih posledic za gospodarstvo in prebivalstvo je vlada sprejela vrsto ukrepov, pomembne ukrepe za omejitev negativnih posledic pa (bo)sta pripravila tudi ECB in Evropska komisija. »Ukrepi ne bodo preprečili letošnjega upada realnega BDP, so pa ključnega pomena za blaženje negativnih posledic epidemije zaradi velikega in nenadnega izpada prihodkov gospodarstva in prebivalstva. Na ta način bo ponovni zagon gospodarske aktivnosti po koncu epidemije lahko stekel hitreje. Zato je ključno, da se ukrepi za premoščanje likvidnostnih težav v gospodarstvu in podporo tistim, ki so ostali brez prihodkov, sprejemajo hitro,« pojasnjuje Maja Bednaš, direktorica UMAR.  
 

Scenarij Covid-19, ki smo ga na UMAR pripravili za potrebe priprave Okvira za pripravo proračunov sektorja države (6. člen Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP)) in Programa stabilnosti 2020, predvideva, da bi BDP v letu 2020 upadel za okrog 8 %, leta 2021 pa bi (le) delno okreval. Predpostavlja, da bodo strogi omejevalni ukrepi v večji meri v veljavi do sredine leta, ter upošteva oblikovane ukrepe ekonomskih politik. Po predpostavljeni odpravi strogih omejitev bi se razmere začele postopno stabilizirati, gospodarstvo pa bi v drugi polovici leta lahko pričelo postopno okrevati. Vendar ob tem Maja Bednaš poudarja: »Scenarij je bil pripravljen v razmerah visoke negotovosti in hitro spreminjajočih razmer, zato se ob zaostrovanju razmer lahko že v nekaj tednih spremeni.« 

K upadu BDP v letu 2020 bo zaradi močno skrčene dejavnosti v času trajanja zaščitnih ukrepov prispeval upad dodane vrednosti v številnih dejavnostih. Dodana vrednost bo po scenariju letos najbolj upadla v prometu, storitvah hotelskih nastanitev ter gostinskih in osebnih storitvah, padec pa bo predvidoma globok tudi v predelovalnih dejavnostih. Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja, tujih in domačih zajezitvenih ukrepov ter velike negotovosti lahko letos pričakujemo velik upad obsega izvoza in uvoza ter investicij. Nižja kot lani bo predvidoma tudi zasebna potrošnja (večji upad razpoložljivega dohodka bodo predvidoma preprečili podporni ukrepi vlade), državna potrošnja pa se bo v kriznih razmerah prehodno okrepila. Zaostrene gospodarske razmere bodo vplivale tudi na trg dela, negativne posledice bodo interventni ukrepi blažili, ne pa tudi v celoti preprečili.

Razsežnost širjenja epidemije koronavirusa in čas njene zajezitve v Sloveniji ter svetu sta v tem trenutku neznanka. Epidemiologi opozarjajo na verjetnost, da bi se pandemija po začasni umiritvi lahko vrnila v več valovih. Trajnejša stabilizacija gospodarskih razmer bo tako možna šele po razvoju in splošni uvedbi ustreznega cepiva. »Obstaja precejšnje tveganje, da bo obdobje močno ohromljene gospodarske aktivnosti trajalo dlje, kot smo upoštevali v scenariju, in da bo upad BDP večji ter trajnejši. Začetek gospodarskega okrevanja bo ključno odvisen od razsežnosti epidemije in od hitrosti uvedbe, obsega in vsebine ukrepov ekonomskih politik v Sloveniji in drugih državah,« je še dodala Maja Bednaš. 

Na UMAR spremljamo razmere in ukrepe za blažitev gospodarskih posledic epidemije koronavirusa v Sloveniji in najpomembnejših partnericah. Celovito posodobljeno napoved bomo pripravili po izteku zaščitnih ukrepov, kot to določa 11. člen Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, sprejetega 20. marca 2020.