Novice

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil realni BDP v zadnjem četrtletju lani za 1,7 % večji kot v enakem obdobju leta 2018. Medletna rast je bila malo nižja kot v predhodnih četrtletjih, še vedno pa je bila višja kot v povprečju EU-28 (1,7 % glede na 1,1 %, desezonirano). Tekoča, četrtletna rast BDP je bila podobna kot v povprečju prvih treh četrtletij (0,4 %; očiščeno vpliva sezonskih in koledarskih dejavnikov). V celotnem letu 2019 je gospodarska rast znašala 2,4 %, kar je manj od naše jesenske napovedi (2,8 %) in od dolgoletnega povprečja (2,7 %). Na precej nižjo rast kot leta 2018 (4,1 %) je vplivala predvsem nižja rast investicij in izvoza. »Upočasnitev rasti izvoza in investicij je sledila nižji rasti tujega povpraševanja in visoki negotovosti v mednarodnem okolju,« je pojasnila Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.  Rast gradbenih investicij, ki je bila na začetku leta še visoka, je tekom leta praktično zastala.

K rasti BDP je lani in podobno tudi v zadnjem lanskem četrtletju pomembno prispevala potrošnja gospodinjstev (2,6 % v 2019). Še naprej so jo podpirala ugodna gibanja na trgu dela in rast razpoložljivega dohodka.  Rast povprečne bruto plače (4,3 %) je bila ob hitrejši rasti v javnem sektorju še malo višja kot leto prej, za 5,7 % so se povečali tudi socialni transferji. Rast zaposlenosti je ostala visoka (2,4 %), mesečna gibanja pa kažejo na njeno umirjanje. Rahla upočasnitev rasti potrošnje gospodinjstev v letu 2019 nakazuje, da so ta delež varčevanja v razpoložljivem dohodku še nekoliko povečala.

Rast investicij v osnovna sredstva (3,2 %) je bila znatno nižja kot leto prej. »V zadnjem četrtletju se je obseg investicij zmanjšal, kar je predvsem posledica nižjih investicij v opremo in stroje. To povezujemo  z gibanji in negotovostjo v mednarodnem okolju, padcem slovenskega izvoza in slabšanjem gospodarskih pričakovanj,« je še dodala Maja Bednaš. V celotnem letu 2019 je bila tako rast investicij v opremo in stroje znatno nižja kot leto prej. Opazno nižja kot leto prej je bila tudi rast gradbenih investicij, ki so se po visoki rasti v začetku leta tekom leta najbolj umirile v segmentih poslovnih stavb in inženirskih objektov. Spremembe zalog so na lansko rast BDP vplivale negativno (prispevek -0,4 o. t.).

K lanski rasti domače potrošnje je prispevala tudi višja končna državna potrošnja (1,6 %).

Rast izvoza se je lani upočasnila (4,4 %), proti koncu leta pa se je njegov obseg nekoliko zmanjšal glede na prehodno četrtletje. Umirjanje konec leta je bilo najbolj opazno pri izvozu kovin in kovinskih proizvodov ter strojev in naprav, kar ob splošni upočasnitvi rasti tujega povpraševanja povezujemo tudi z upadanjem proizvodnje v avtomobilski industriji v evrskem območju. Nižja kot leto prej je bila tudi lanska rast uvoza (4,2 %). Poleg umiritve rasti izvoza in uvoza vmesnih proizvodov v izvoznem delu gospodarstva je k temu prispevala nižja rast uvoza investicijske opreme in strojev. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven (0,5 o. t. ).  

Ob umirjanju rasti tujega povpraševanja je bila umiritev rasti dodane vrednosti izrazitejša v izvoznem delu gospodarstva. V storitvah je bila večino leta solidna, nekoliko izraziteje se je upočasnila proti koncu leta. Po visoki medletni rasti v prvi polovici leta, se je dodana vrednost v gradbeništvu nekoliko znižala.

Gospodarska pričakovanja podjetij v Sloveniji in v EU so se – po upadanju v drugi polovici leta 2019 – v  zadnjih treh mesecih do februarja začela izboljševati. Po drugi strani pa se je ob teh prvih znakih stabilizacije s širitvijo koronavirusa močno povečala negotovost glede gospodarskih gibanj v prihodnjih mesecih.

Posledice koronavirusa so se že kmalu po izbruhu na Kitajskem v začetku leta začele kazati v oteženih oziroma prekinjenih dobavah blaga, kar je ob veliki vpetosti kitajskega gospodarstva v globalne verige vrednosti vplivalo na številne proizvajalce. Kitajsko gospodarstvo predstavlja okoli 17 % svetovnega BDP in je največji izvoznik izdelkov za vmesno porabo. Že samo ta zastoj ali okrnjena dobava bi ob trajanju dveh mesecev in več (kar se dejansko že dogaja) vplivala na ameriške in evropske ter s tem tudi na slovenske predelovalne dejavnosti. Poleg industrije je koronavirus že vplival tudi na občutno zmanjšanje turističnih potovanj v in iz Azije, zmanjšanje obsega prometa s tem območjem, negativno je vplival na prometno in logistično dejavnost.

Če bi virus ostal bolj omejen na azijske države in bi ga zajezili še pred poletjem, bi to v določeni meri že negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost v Evropi in ZDA, vendar do pojava koronavirusa v Italiji med podjetji v evrskem območju še ni bilo zaznati opaznejšega zmanjšanja zaupanja. Kazalnik ESI, ki je bil objavljen včeraj in zajema podatke (odgovore), zbrane med 3. in 20. februarjem, tako na primer še ne kaže poslabšanja.

Izbruh koronavirusa v sosednji Italiji (in primeri okuženih v sosednjih državah) je povsem spremenil razmere in tudi vpliv na slovensko gospodarstvo. S širitvijo virusa so se okrepili tudi nekateri bolj neposredni vplivi na tiste dele gospodarstva, ki so vpeti v sodelovanje z Italijo in drugimi državami, kjer sprejemajo ukrepe za omejevanje širjenja virusa. Gospodarstvo bo torej zagotovo občutilo posledice koronavirusa, zlasti dejavnosti, ki so vpete v globalne verige vrednosti in mednarodno menjavo ter sodelovanje, turizem (ne le zaradi manjšega obiska turistov iz azijskih držav, ampak zaradi splošno večje previdnosti potnikov, odpovedi kongresov, sejmov, ipd.), transportna in logistična dejavnost.

»Ob vseh neznankah glede nadaljnjega širjenja koronavirusa, trajanja epidemije in morebitnih novih omejitvenih ukrepov, je v tem trenutku praktično nemogoče podati natančno oceno vpliva na gospodarsko aktivnost v prihodnjih četrtletjih, saj se razmere spreminjajo iz dneva v dan. Dlje kot bi epidemija trajala, večji bi bili učinki,« je na koncu poudarila Maja Bednaš.