Novice
Komentar BDP: umiritev medletne gospodarske rasti ob nižji rasti zasebne potrošnje in upadu investicij, izvoz ostaja medletno nižji
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je realni bruto domači proizvod (BDP) v drugem letošnjem četrtletju tekoče zrasel za 0,2 % (po upadu za 0,1 % v predhodnem četrtletju), medletno pa se je povečal za 0,7 %. Medletna rast se je glede na prvo letošnje četrtletje umirila zaradi nižje medletne rasti zasebne potrošnje in upada investicij v osnovna sredstva. Medletna rast državne potrošnje se je še okrepila. Zelo so se povečale zaloge, kar je vplivalo na rast uvoza. Slednji je medletno rasel, medtem ko je izvoz ostal medletno nižji, kar je vplivalo na velik negativen prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP. Medletna rast je v Sloveniji (0,8 %, desezonirano) ostala ugodnejša kot v EU-27, kjer se je BDP medletno povečal za 0,7 %, četrtletna rast pa je bila v Evropski uniji višja (0,3 %, oboje prilagojeno za sezono in delovne dni).
»Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva sta v drugem četrtletju nadalje omejevala nizka rast tujega povpraševanja ter stroškovno in cenovno neugoden konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov. Izvoz blaga se je, po dveh pozitivnih četrtletjih, ponovno tekoče zmanjšal, manjši je bil tudi medletno. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se je po drugi strani povečala tretje četrtletje zapored in ostala večja tudi medletno,« je o gibanjih v izvoznem delu gospodarstva povedala Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Izvoz storitev je ostal na ravni predhodnega četrtletja, medletno pa ostaja manjši. Izvoz blaga in storitev ostaja medletno manjši (–0,8 %), skupni uvoz pa medletno večji (4,4 %). Posledično je bil prispevek salda menjave s tujino (–4,1 o. t.) k rasti BDP negativen.
»Investicijska aktivnost se je po rasti v zadnjih treh letih v drugem letošnjem četrtletju znižala (–1,6 % medletno), prav tako se je znižala dodana vrednost v gradbeništvu. Pri tem se je aktivnost znižala tudi v gradnji inženirskih objektov, kar je običajno povezano z državnimi investicijami. Investicije v opremo in stroje ostajajo medletno nižje, ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju in višjih obrestnih merah,« je pojasnila Alenka Kajzer.
Medletna rast potrošnje gospodinjstev se je v drugem letošnjem četrtletju umirila na 1,1 %, glede na prvo četrtletje pa je potrošnja stagnirala. Gospodinjstva so več trošila za nakupe avtomobilov in turistične storitve v tujini, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Skladno z gibanjem potrošnje je bila medletno večja prodaja v trgovini z motornimi vozili, medletno manjša pa prodaja v trgovini na drobno. Ob večjem številu prihodov in nočitev tujih turistov se je nadaljevala rast dodane vrednosti v storitvah, povezanih s turizmom.
Rast državne potrošnje se je okrepila (12,3 % medletno). Na visoko rast vpliva zlasti letošnje preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek (odslej javni vir), kar je povečalo javne izdatke za zdravila in blago ter storitve v zdravstvu. K rasti prispeva tudi odprava posledic lanskih poplav, nekoliko pa se krepi tudi rast zaposlenosti v sektorju država.
Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji je bil v začetku tretjega četrtletja na enaki ravni kot v drugem četrtletju, medletno pa je ostal višji. Julija je bilo zaupanje medletno višje v vseh dejavnostih z izjemo gradbeništva. Na podobni ravni kot v povprečju drugega četrtletja je ostal tudi kazalnik gospodarske klime ESI za evrsko območje, vrednost sestavljenega kazalnika zaupanja v gospodarstvu PMI pa se je zmanjšala. Slednja je sicer še vedno presegla vrednost 50, kar nakazuje na rast aktivnosti, k čemur prispevajo zlasti storitve. Julija je bila gospodarska klima (ESI) v evrskem območju medletno višja, boljše je bilo razpoloženje med potrošniki, slabše pa v ostalih dejavnostih.
V uradu smo pričeli s pripravo Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2024, ki jo bomo predstavili v sredini septembra.