Novice

V Jesenski napovedi, ki smo jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravili v začetku septembra, za letos pričakujemo upočasnitev rasti BDP z lanskih 1,7 % na 0,8 %, kar je občutno manj od pomladanskih pričakovanj (2,1 %). »Glavni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, zlasti v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji,« je o pričakovanjih iz aktualne napovedi glede na gospodarska gibanja v tem letu povedala Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorja UMAR. V drugi polovici leta še ne pričakujemo opaznejšega okrevanja, so se pa razmere nekoliko izboljšale. Po doseženih trgovinskih dogovorih ZDA z več pomembnimi partnericami, med njimi tudi z EU, se je z zgodovinsko visokih ravni nekoliko znižala negotovost glede trgovinskih politik, ki pa ostaja velika, izboljševati so se začeli tudi nekateri kazalniki razpoloženja v evrskem območju. »Gospodarsko rast bo letos tako poganjala domača potrošnja, predvsem trošenje gospodinjstev, podprto z razmeroma visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač,« je dodala Kajzer. Po lanski stagnaciji letos pričakujemo tudi šibko rast investicij v osnovna sredstva, povečale se bodo gradbene investicije, zlasti nestanovanjske in infrastrukturne, ob visoki izkoriščenosti zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih pa tudi investicije v proizvodnji. Rast državne potrošnje bo zmernejša kot lani in tudi nižja, kot smo pričakovali spomladi. Predvsem je bolj umirjena rast socialnih transferjev v naravi (po lanski uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka) ter izdatkov za blago in storitve, ki so bili lani okrepljeni tudi zaradi obnove po poplavah, letos pa se v povezavi z obnovo po poplavah povečujejo predvsem socialni transferji ter investicijski odhodki, ki podpirajo rast zasebne potrošnje in investicij. »V prihodnjih dveh letih ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja pričakujemo okrevanje v izvoznem delu gospodarstva. Višja bo tudi rast investicij, ki bodo usmerjene v povečanje zmogljivosti izvoznega sektorja in gradbene objekte, kjer poleg infrastrukturnih pričakujemo tudi ponovno rast stanovanjskih investicij. Rast državne potrošnje bo nihala, predvsem zaradi dinamike uvajanja novih pravic v okviru sistema dolgotrajne oskrbe,« je razložila Kajzer. V prihodnjih dveh letih pričakujemo okoli 2-odstotno letno gospodarsko rast.
 

Zaposlenost se bo letos v povprečju leta zmanjšala, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala,  brezposelnost bo v celotnem obdobju ostajala nizka. Po upadu v prvi polovici leta že v drugi polovici letošnjega leta pričakujemo ohranjanje zaposlenosti na doseženi ravni. Kljub višji rasti gospodarske aktivnosti pretežno stagnacijo pričakujemo tudi v prihodnjih dveh letih, na kar bodo vplivali predvsem demografski dejavniki. Velik del novega zaposlovanja bo sicer še naprej izhajal iz zaposlovanja tujih državljanov. »Število registriranih brezposelnih bo v povprečju letošnjega leta ostalo podobno kot lani. V prihodnjih dveh letih pa bodo ob zgodovinsko nizkem številu brezposelnih na njihovo zmanjševanje vplivale predvsem demografske spremembe, ki postopoma povečujejo prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oziroma v upokojitev,« je o pričakovanjih na trgu dela povedala vršilka dolžnosti direktorja.

Letos bo nominalna rast plač 7,5-odstotna (javni sektor 10,0 %, zasebni 6,0 %) in višja kot lani, nato se bo nekoliko upočasnila, realna rast pa bo presegala stopnje pred desetletjem. V javnem sektorju bo na visoko rast plač znatno vplivala plačna reforma. Njen vpliv bo največji letos, v prihodnjih dveh letih pa postopoma manjši. Tudi v zasebnem sektorju letos in v prihodnjih letih pričakujemo še naprej razmeroma visoko rast plač, nanjo bodo še naprej pomembno vplivali pritiski s trga dela, pričakujemo tudi demonstracijski učinek zaradi povišanja plač v javnem sektorju. Težnje podjetij po ohranjanju konkurenčnosti pa bodo po naši oceni vplivale na to, da bo realna rast bolj umirjena kot v zadnjih nekaj letih.

Inflacija bo letos (2,9 %, medletna konec leta) predvsem zaradi višjih cen hrane nekoliko višja kot lani in višja od pomladanskih pričakovanj, v prihodnjih dveh letih se bo predvidoma znižala proti 2,3 %. Razmeroma visoka bo tudi rast cen storitev, ki jo bo še naprej poganjala rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile in tudi povpraševanje ob predvideni rasti razpoložljivega dohodka. Nekateri drugi kazalniki kažejo na odsotnost večjih pritiskov na krepitev rasti cen. Rast cen pri proizvajalcih je umirjena, uvozne cene so se poleti ob nižjih cenah energentov in tudi apreciaciji evra znižale. V odsotnosti zunanjih šokov bodo na dinamiko cen energentov prek učinka osnove še naprej pomembno vplivali pretekli administrativni ukrepi, v prihodnje pa tudi obračunavanje omrežnine. Po letu 2025 pričakujemo, da se bo inflacija znižala na 2,3 %, predvsem zaradi predpostavljene nekoliko bolj umirjene rasti cen hrane, kjer ostaja prisoten vpliv podnebnih sprememb na obseg in stroške pridelave. Rast cen storitev bo še naprej nekoliko presegala rast cen življenjskih potrebščin. Tako se bo tudi osnovna inflacija v daljšem obdobju ohranjala nekoliko nad 2 %.

Uresničitev Jesenske napovedi spremljajo znatna, večinoma negativna tveganja, povezana predvsem z razmerami v mednarodnem okolju, nekaj jih je tudi v domačem okolju. »Največje tveganje iz mednarodnega okolja za nižjo napoved BDP je morebitno zaostrovanje trgovinskih napetosti in povečanje negotovosti, kar bi negativno vplivalo na ekonomsko aktivnost v naših trgovinskih partnericah, predvsem prek nižjih investicij v sektorjih, izpostavljenih mednarodni trgovini. Dodatno tveganje za uresničitev osrednjega scenarija napovedi je tudi morebitno poslabšanje zaupanja na finančnih trgih, ki bi vodilo v strožje pogoje financiranja ter večjo previdnost podjetij in gospodinjstev pri investiranju in potrošnji,« je  pojasnila  Kajzer. Velika ostajajo tudi geopolitična in druga tveganja, ki bi lahko upočasnila rast evropskega in slovenskega gospodarstva v času, ko se že dlje soočata s strukturnimi težavami in zmanjšanjem konkurenčnosti. Zaostrovanje razmer na območjih vojnih konfliktov, predvsem na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, bi lahko na gospodarskem področju privedlo do višjih cen energentov, hrane in prevoza ter motenj v dobavnih verigah, kar bi dodatno zavrlo svetovno trgovino in rast evropskega gospodarstva in povečalo inflacijske pritiske. Negativna tveganja v domačem okolju pa so povezana predvsem z zmogljivostmi za izvedbo obsežnih investicijskih projektov in rastjo stroškov dela. Možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene izhajajo iz morebitnega večjega vpliva povečanih izdatkov za obrambo (doma in v tujini), uspešnejšega privabljanja visoko izobražene delovne sile in pozitivnih učinkov črpanja sredstev EU skupaj z reformnimi ukrepi.