Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je marca znižala na 2,5 %, na dinamiko rasti je drugi mesec zapored vplival predvsem učinek osnove pri cenah električne energije. Te so se marca lani ob izteku Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce kljub prehodu na nižjo sezono povišale za 16,5 %. Medletna rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva se je zato marca znižala za približno 5 o. t., na 5,8 %. Nižja je bila tudi medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač (2,6 %). Rast cen neenergetskega industrijskega blaga je ostala zmerna. Cene poltrajnega blaga so marca medletno ostale skoraj nespremenjene (–0,1 %), cene trajnega blaga pa so bile višje za 0,5 %. Predvsem zaradi mesečne podražitve pogonskih goriv (2,7 %) se je nekoliko (za 0,2 o. t.) znižal negativni medletni prispevek skupine prevoz (– 0,2 o. t.). Marca se je okrepila medletna rast cen storitev (3,7 %), k čemur so največ prispevale za skoraj desetino višje cene zavarovalnih in finančnih storitev, ki so se v zadnjih štirih mesecih povišale za 11,3 %. V zadnjih dveh mesecih se je nekoliko okrepila medletna rast cen v skupini restavracije in nastanitvene storitve (3,1 %).
 

Število brezposelnih je bilo marca podobno kot prejšnja dva meseca in nekoliko nižje kot ob koncu lanskega leta (desez. za –0,7 %). Po originalnih podatkih je bilo konec marca brezposelnih 45.760 oseb, kar je 4,9 % manj kot konec februarja. Medletno je bilo število brezposelnih manjše za 0,2 %. Medletni upad dolgotrajno brezposelnih 
(–5,8 %) je bil podoben kot prejšnje mesece, upad brezposelnih, starejših od 50 let (–3,3 %), pa nekoliko nižji. Število brezposelnih mladih (15–29 let), ki je od oktobra 2024 medletno višje, je marca za 5,4 % preseglo raven izpred leta – bilo jih je 9.881.
 

Izvoz blaga se je februarja tekoče povečal, uvoz blaga pa zmanjšal, oba sta bila v prvih dveh mesecih letos medletno nižja. Realni izvoz blaga se je februarja tekoče povečal drugi mesec zapored (+1,3 %). K rasti je prispeval predvsem večji izvoz blaga v države izven EU (Rusija, Združeno kraljestvo in ZDA), izvoz v glavne trgovinske partnerice v EU pa je bil tekoče manjši. Med proizvodi se je povečal izvoz farmacevtskih in kemičnih izdelkov, raznih izdelkov (znanstveni in kontrolni instrumenti ter razni gotovi izdelki) ter kovin in kovinskih izdelkov. Manjši je bil izvoz vozil, ki mesečno opazneje niha, ter drugih strojev in naprav, oboje pa je bilo povezano predvsem z manjšim izvozom v Nemčijo in Francijo. Realni uvoz se je februarja zmanjšal tretji mesec zapored (–3,2%),  predvsem zaradi manjšega uvoza nekaterih energetskih surovin. Uvoz proizvodov za vmesno (brez uvoza naftnih derivatov in elektrike) in široko potrošnjo se je sicer povečal, uvoz proizvodov za investicijsko potrošnjo pa zmanjšal (vse desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v prvih dveh mesecih ob enem delovnem dnevu manj realni izvoz manjši za 1,8 %, uvoz pa za 1,6 %.
Izvozna naročila so marca, podobno kot v predhodnih mesecih, ostala na zelo nizki ravni. 
 

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je po povečanju v zadnjem lanskem četrtletju januarja ohranil na decembrski ravni (desez.), medletno pa je ostal večji. V gostinstvu se prihodek krepi od lanske pomladi, v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih pa od druge polovice lanskega leta. V strokovno-tehničnih dejavnostih se prihodek po nekajmesečnem zviševanju od zadnje četrtine lanskega leta zmanjšuje, predvsem v arhitekturno-projektantskih storitvah. V dejavnosti prometa in skladiščenja prihodek stagnira od konca leta 2024. V drugih poslovnih dejavnostih je prihodek januarja po postopnem povečevanju od začetka lanskega leta z vidnejšim povečanjem nekoliko presegel raven iz leta 2019 (vse desez.). Skupni realni prihodek je bil januarja medletno večji za 3,8 %, nekoliko manjši kot pred letom je bil le v dejavnosti prometa (za 1,3 %).

Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice se je v prvem četrtletju povišala za 20 b. t., na 3,25 %. Donosnosti so bile višje tudi v drugih državah evrskega območja. Rast je bila najizrazitejša marca, kot odziv na vojno na Bližnjem vzhodu in s tem povezane večje inflacijske pritiske. Razmik do nemške obveznice se je povišal za 6 b. t., na 39 b. t.