Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je avgusta nekoliko upočasnila, na 2,6 %. Po skromnem avgustovskem znižanju cen obleke in obutve so se te septembra zvišale (8,5 %), medletna rast pa se je več kot prepolovila (na 3 %). To je vplivalo na nižjo (2 %) medletno rast cen poltrajnega blaga (avgusta je bila 5,2 %). Rast cen trajnega blaga je ostala umirjena (0,4 %). Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se je tudi septembra nekoliko znižala, a je bila s 7 % še vedno najvišja med vsemi skupinami blaga in storitev ter je k 2,6-odstotni medletni inflaciji prispevala 1,3 o. t. Medletna rast cen storitev je bila 2,8-odstotna, od začetka leta pa niha okoli 3 %. Medletna inflacija, merjena s HICP, je septembra znašala 2,7 % in je bila za 0,5 o. t. višja kot v evrskem območju. Prvi podatki kažejo, da velik del razlike še vedno izhaja iz občutno višje rasti cen hrane, alkohola in tobaka (Slovenija 6,2 %, evrsko območje 3 %).

Blagovni izvoz in uvoz sta se avgusta tekoče zmanjšala in bila manjša kot pred letom; SURS je opazno znižal uvoz blaga v prvih sedmih mesecih, kar vpliva tudi na saldo blagovnih transakcij. Po julijski rasti se je realni izvoz avgusta tekoče zmanjšal za 2,0 %. Manjši je bil izvoz v države EU (zlasti Italijo) in tudi v države izven EU. Zmanjšal se je izvoz kovin in kovinskih izdelkov, strojev in naprav ter raznih gotovih izdelkov, še povečal pa se je izvoz farmacevtskih in drugih kemijskih proizvodov ter izvoz vozil. Uvoz se je zmanjšal drugi mesec zapored (–6,6 %), manjši je bil tako uvoz iz držav EU kot tudi izven. Opazneje se je zmanjšal uvoz proizvodov za široko potrošnjo (vse desez.).
Izvoz in uvoz sta bila avgusta medletno manjša, v povprečju prvih osmih mesecev pa je bil izvoz medletno manjši za 0,7 %, uvoz pa na ravni enakega obdobja lani.
Izvozna naročila v predelovalnih dejavnostih se  septembra niso opazneje spremenila in so ostala na zelo nizki ravni, kar ne nakazuje hitrejšega okrevanja izvoza v prihodnjih mesecih.

Prihodek v trgovini je kljub julijskemu poslabšanju poslovanja v večini panog v sedmih mesecih povsod ostal medletno večji. Prihodek v trgovini na debelo je po zmanjšanju v drugem četrtletju julija še upadel in bil prvič letos medletno manjši. Medletno manjši je bil tudi prihodek v trgovini na drobno z živili, ki se je po šibki rasti v drugem četrtletju julija nekoliko zmanjšal. Prihodek v trgovini na drobno z neživili je po rasti v prvih dveh četrtletjih stagniral, v trgovini z motornimi vozili pa se je še občutneje povečal. Prodaja v vseh trgovskih panogah je bila v sedmih mesecih medletno večja. V trgovini z motornimi vozili je bila rast visoka (7 %), v ostalih trgovskih panogah pa skromna (v povprečju malo nad 1 %).

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je po upadu v drugem četrtletju julija še zmanjšal (1 %, desez.), medletno je stagniral. Prihodek se je najbolj zmanjšal v strokovno-tehničnih dejavnostih (po močnem nihaju navzdol v drugem četrtletju), predvsem zaradi večjega krčenja v arhitekturno-projektantskih ter svetovalnih storitvah. Zmanjšal se je tudi v gostinstvu, pred tem se je v drugem četrtletju povečal. Prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja se je po upadu v drugem četrtletju nekoliko zmanjšal tudi julija, tokrat najbolj v skladiščenju. Prihodek se je zmanjšal tudi v drugih poslovnih dejavnostih (po rasti v drugem četrtletju). Okrepil se je le v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih (po rasti v prvi polovici leta), višja rast je izhajala iz večje prodaje storitev na domačem (računalniške) in tujih trgih (telekomunikacijske). V prvih sedmih mesecih leta je bil realni prihodek medletno večji le v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih. 

Število registriranih brezposelnih oseb se je septembra tretji mesec zapored povečalo (za 0,5 % desez.). Po oceni Zavoda RS za zaposlovanje je to lahko odraz povečanega priliva iskalcev prve zaposlitve v brezposelnost, ki je od julija letos lahko posledica večjega priliva tujih državljanov s statusom začasne zaščite v evidenco brezposelnih oseb zaradi spremenjene zakonodaje.  Po originalnih podatkih je bilo konec septembra brezposelnih 43.944 oseb oz. 0,8 % manj kot konec avgusta. Medletno pa jih je bilo za 0,2 % več. Medletni upad dolgotrajno brezposelnih (–6,3 %) in upad brezposelnih, starejših od 50 let (–7,3 %), sta bila nekoliko nižja kot prejšnje mesece. Število brezposelnih mladih (15–29 let) od konca lanskega leta presega ravni izpred leta (septembra jih je bilo medletno 8 % več).

Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je v tretjem četrtletju znižala za 4 b. t., na 3,09 %. Razmik do nemške obveznice se je znižal za 19 b. t. (na 39 b. t.), kar je najmanj v zadnjih štirih letih. K temu je največ prispevala za 15 o. t. višja donosnost nemške obveznice. Donosnost do dospetja obveznic jedrnih držav (npr. Nemčija, Francija) se je namreč ob negotovih gospodarskih razmerah in predvidenem povečevanju javnofinančnih izdatkov za infrastrukturo ter obrambo povečala. ECB pa ob razmeroma stabilnih inflacijskih razmerah v tretjem četrtletju ni spreminjala obrestnih mer.