Novice

Gospodarstvo evrskega območja je v prvem četrtletju okrevalo, k čemur sta prispevali neto trgovinska menjava in zasebna potrošnja; ECB v prihodnjih četrtletjih pričakuje nadaljevanje rasti. Po upadu v zadnjem lanskem četrtletju (−0,1 %) je BDP evrskega območja v začetku leta zrasel za 0,3 % (medletno za 0,4 %). Podobna rast naj bi se glede na razpoložljive kazalnike v drugem četrtletju nadaljevala. ECB v junijski napovedi pričakuje, da bo rast BDP v letu 2024 znašala 0,9 %, v naslednjih dveh letih pa naj bi se okrepila na 1,4 % in 1,6 %. Realni razpoložljivi dohodek naj bi se ob rasti plač in izboljšanju zaupanja še naprej zviševal, kar bo spodbujalo zasebno potrošnjo, ki bo glavno gonilo gospodarske rasti. Inflacija v evrskem območju se je v prvih petih mesecih nadalje znižala, ECB pa pričakuje, da bo tudi v prihodnje postopoma upadala, zato je na junijski seji znižala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Po napovedi ECB naj bi HICP inflacija letos znašala 2,5 %, naslednji dve leti pa naj bi se ob nadaljnjem popuščanju stroškovnih pritiskov še umirila, na 2,2 % in 1,9 %.

Razpoložljivi gospodarski kazalniki na prehodu v drugo četrtletje kažejo na izboljšanje v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po precejšnjem skrčenju v marcu aprila povečala in približala ravnem iz prvih dveh mesecev leta. V primerjavi z aprilom lani je bila večja za 8,2 %, v prvih štirih mesecih pa podobna kot v enakem obdobju leto prej. Blagovna menjava se je aprila v primerjavi z marcem zmanjšala, medletno pa je bila večja. V povprečju prvih štirih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga še vedno medletno manjša. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je maja izboljšalo, so pa izvozna naročila še naprej na zelo nizki ravni. Realni prihodek večine trgovskih panog se je po stagnaciji v prvem četrtletju aprila tekoče okrepil in bil tudi medletno večji. Po predhodnih podatkih se je nadaljevala medletna rast potrošnje trajnih dobrin gospodinjstev, prihodek v trgovini z motornimi vozili je bil medletno večji za 22,3 %, v trgovini na drobno z neživili pa za 5,6 %. Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju nadalje povečal, večji je bil tudi medletno. Po visoki rasti v začetku lanskega leta se aktivnost v gradbeništvu ob mesečnih nihanjih postopoma znižuje, v prvih štirih mesecih je bila medletno nižja za 3,2 %. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu je bilo maja nekoliko slabše kot mesec prej, a boljše kot maja lani. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so ob umirjanju inflacije precej bolj optimistični potrošniki.

Maja je bilo 3.098 manj brezposelnih kot v enakem lanskem obdobju; ob pomanjkanju ustrezne delovne sile ostaja rast plač, kljub padajočim stopnjam rasti, razmeroma visoka. Mesečni upad števila registrirano brezposelnih je bil maja nekoliko manjši kot v prejšnjih mesecih (desez.), medletno pa je bilo vseh brezposelnih 6,6 % manj kot pred letom, dolgotrajno brezposelnih pa ob pomanjkanju delovne sile 14,5 % manj. Rast števila delovno aktivnih je bila marca zaradi metodološke spremembe nekoliko višja kot v zadnjih mesecih lanskega leta. Še naprej je izhajala iz večjega števila delovno aktivnih tujih državljanov, med dejavnostmi pa so izstopale gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Rast plač se nekoliko umirja. Povprečna bruto plača je bila marca medletno nominalno višja za 6,4 %, realno za 2,7 %. V zasebnem sektorju je bila realno višja za 3,5 %, v javnem za 1,3 %. V prvih treh mesecih je bila nominalna rast povprečne bruto plače (7,1 %) nižja kot v prejšnjih četrtletjih.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja znižala na 2,5 %, kar je najmanj po septembru 2021. K umirjanju je največ v primerjavi s preteklimi meseci prispevala znatno nižja rast cen v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (3,1 %) . Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile maja medletno nižje za 0,2 %. Tudi rast cen storitev se umirja (medletno 4,1 %), je pa še razmeroma visoka v primerjavi z drugimi skupinami. 

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih štirih mesecih letos medletno nekoliko višji. Znašal je 55 mio EUR, v enakem lanskem obdobju 44 mio EUR. Prihodki so bili medletno višji za 10,8 %. V prvih štirih mesecih letos se je, poleg prihodkov iz socialnih prispevkov zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, močno okrepila tudi rast prihodkov iz DDPO zaradi večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu. Opazneje se je okrepila še rast prihodkov iz dohodnine, višja je bila tudi rast nedavčnih prihodkov. Rast prihodkov iz trošarin je bila nizka, med drugim zaradi dinamike sprejemanja ukrepov za blažitev posledic energetske draginje Odhodki so bili v prvih štirih mesecih letos medletno višji za 10,9 %. K temu so prispevali: izdatki za plače in drugi prejemki iz dela ter predčasno izplačilo regresa, krepitev izdatkov za blago in storitve ter drugih izdatkov v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in transferji posameznikom ter gospodinjstvom, tudi zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin. Nekoliko manjši pa je bil prispevek izdatkov za investicije in odhodkov za plačilo obresti. Od avgusta 2023 do konca aprila 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 672,3 mio EUR, od tega v prvih štirih mesecih letos 114,2 mio EUR, v tem času največ za tekoče vzdrževanje in zavarovanje po interventnem zakonu o odpravi posledic poplav.