Novice
Ekonomsko ogledalo 1/2026: Gospodarsko aktivnost lani podprla gradbeništvo in potrošnja gospodinjstev ob šibkejši proizvodnji predelovalnih dejavnosti in izvozu
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti in izvoz, ki sta se novembra tekoče nekoliko okrepila, sta bila v enajstih mesecih medletno manjša. Največji upad je bil v proizvodnji vozil in plovil ter kovinski industriji, pri katerih je prišlo tudi do zmanjšanja izvoza; opazneje je upadel še izvoz drugih strojev in naprav ter nekaterih drugih materialov. Tudi izvozni tržni delež na trgu EU je v prvih treh četrtletjih medletno upadel, k čemur je prispevala večina večjih skupin izdelkov predelovalnih dejavnosti. Nasprotno pa se je rast vrednosti opravljenih gradbenih del od drugega lanskega četrtletja močno okrepila, v enajstih mesecih je bila medletno večja za desetino. V zadnjem četrtletju se je nadaljevala tudi rast trošenja gospodinjstev, najbolj so se povečali nakupi novih osebnih avtomobilov. Realni prihodek je bil v desetih mesecih v vseh trgovinskih panogah medletno večji. Pri ostalih tržnih storitvah se je realni prihodek po močni rasti v tretjem četrtletju oktobra precej zmanjšal, a je bil v desetih mesecih medletno manjši le v drugih poslovnih dejavnostih. Vrednost kazalnika gospodarske klime, ki se je decembra še izboljšala, je po treh letih ponovno presegla dolgoletno povprečje. Število delovno aktivnih oseb je bilo v enajstih mesecih medletno nekoliko manjše, število brezposelnih pa je decembra malenkost presegalo zelo nizko raven izpred leta. Rast bruto plače se je ob višji rasti v javnem sektorju oktobra še nekoliko okrepila. Cene življenjskih potrebščin so decembra tretji mesec zapored ostale nespremenjene, medletna rast pa se je povišala. Tokrat je izbrana tema zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji, ki je bilo lani jeseni najvišje doslej.
Kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju za zadnje lansko četrtletje nakazujejo nadaljevanje rasti aktivnosti. Povprečni vrednosti sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) in kazalnika gospodarske klime sta dosegli najvišji ravni po drugem četrtletju 2023, zaupanje pa se je izboljšalo v vseh dejavnostih ter med potrošniki. V medletni primerjavi je bilo opazno višje v industriji in gradbeništvu. ECB sicer v decembrski napovedi za letos pričakuje nekoliko nižjo gospodarsko rast evrskega območja kot v preteklem letu, ko je rast v začetku leta pospešil povečan izvoz pred zvišanjem carin. Glavno gonilo rasti bo ostala zasebna potrošnja ob višjih realnih plačah, visoki zaposlenosti in postopnem zniževanju stopnje varčevanja. Rast bodo podpirale tudi podjetniške naložbe ter višji izdatki za infrastrukturo in obrambo, zlasti v Nemčiji. Realna rast BDP naj bi letos znašala 1,2 % (v 2025 1,4 %), v letih 2027 in 2028 pa 1,4 %. Tveganja za uresničitev napovedi ostajajo velika, predvsem zaradi trgovinskih napetosti ter finančnih in geopolitičnih negotovosti. Bolj od pričakovanj pa bi gospodarsko rast lahko spodbudili obrambni in infrastrukturni izdatki ter reforme za dvig produktivnosti.
Gospodarsko aktivnost v Sloveniji sta lani ob šibkejši proizvodnji predelovalnih dejavnosti in izvozu poganjala gradbeništvo ter potrošnja gospodinjstev. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je novembra tekoče nekoliko okrepila, v enajstih mesecih pa je ostala medletno manjša, z največjim upadom v proizvodnji vozil in plovil ter kovinski industriji. Realni izvoz blaga se je novembra tekoče povečal drugi mesec zapored, vendar je bil v enajstih mesecih še nekoliko manjši kot pred letom (za 0,2 %), uvoz pa večji (za 1,6 %). Medletno je najbolj zaostajal izvoz vozil ter drugih strojev in naprav, pa tudi železa in jekla ter nekaterih drugih materialov (izdelki iz kavčuka, mineralni proizvodi, papir). Tudi izvozni tržni delež na trgu EU je v treh četrtletjih 2025 medletno upadel za 2,1 %, k čemur je prispevala večina večjih skupin izdelkov predelovalnih dejavnosti (cestna vozila, električni stroji in naprave, industrijski stroji ter farmacevtski izdelki), tržni delež energetsko intenzivnih proizvodov pa je bil podoben kot pred letom. Nasprotno se je rast vrednosti opravljenih gradbenih del od drugega lanskega četrtletja močno okrepila, v enajstih mesecih je bila medletno večja za desetino. Realni prihodek v večini trgovinskih panog se je po zmanjšanju v tretjem četrtletju oktobra povečal in bil v desetih mesecih v vseh trgovinskih panogah medletno večji. Pri ostalih tržnih storitvah se je realni prihodek po močni rasti v tretjem četrtletju oktobra precej zmanjšal, a je bil v desetih mesecih medletno manjši le v drugih poslovnih dejavnostih. Trošenje gospodinjstev je bilo tudi v zadnjem četrtletju medletno večje, zlasti so se povečali nakupi novih osebnih avtomobilov. Vrednost kazalnika gospodarske klime, ki se je decembra še izboljšala, po treh letih ponovno presega dolgoletno povprečje.
V enajstih mesecih je bilo število delovno aktivnih oseb medletno manjše za 0,4 %, število brezposelnih pa je decembra 2025 malenkost presegalo zelo nizko raven iz decembra 2024; rast bruto plače se je ob višji rasti v javnem sektorju oktobra še nekoliko okrepila. Število delovno aktivnih oseb že več mesecev stagnira (desez.), v enajstih mesecih pa je bilo medletno manjše za 0,4 %. Največji medletni upad je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih in komunikacijskih dejavnostih. Število brezposelnih je decembra ostalo na ravni prejšnjega meseca (desez.), medletno pa je bilo nekoliko višje (0,3 %). Število dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih starejših (50 let in več) je bilo še naprej manjše kot pred letom (–5,6 % oz. –5,3 %), število brezposelnih mladih pa za skoraj desetino večje. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila oktobra predvsem zaradi okrepljene rasti v javnem sektorju višja kot v predhodnih mesecih. V desetih mesecih lani je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4,6 % (nominalno za 7 %) – v javnem sektorju za 7,4 %, v zasebnem pa za 2,9 % (nominalno za 9,8 % oz. 5,3 %).
Cene življenjskih potrebščin so decembra tretji mesec zapored ostale nespremenjene, medletna rast pa se je povišala na 2,7 %. K povečanju medletne inflacije so decembra pomembno prispevale manj izrazite sezonske pocenitve (počitnice v paketu ter obleka in obutev). K medletni inflaciji so še vedno največ prispevale za 4,5 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, a se je njihova medletna rast v zadnjih mesecih postopoma umirjala, saj so se od oktobra do decembra znižale za 0,9 %. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se novembra malenkost povišale, medletna rast pa se je pod vplivom medletnega upada cen energentov znižala na 1,1%.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v enajstih mesecih 2025 znašal 1,1 mrd EUR, kar je 560 mio EUR več kot v enakem obdobju predhodnega leta, pri čemer je bilo povečanje načrtovano. V enajstih mesecih lani so se prihodki zvišali za 6,5 %, kar je znatno manj kot v enakem obdobju predhodnega leta (10,8 %). Upočasnitev je bila povezana s konjunkturnimi dejavniki in ukrepi, ki so vplivali na visoko rast socialnih prispevkov ter nekaterih davčnih prihodkov v letu 2024. Odhodki so bili v enajstih mesecih lani medletno višji za 8,6 %, kar je bila nekoliko višja rast kot v enakem obdobju predhodnega leta (7,8 %). K rasti odhodkov so lani največ prispevali sredstva za plače zaposlenim zaradi izvajanja plačne reforme, pokojnine in nekateri drugi transferji. Po znižanju v letu 2024 so se v letu 2025 povečevali tudi investicijski odhodki, zlasti za nakup vojaške opreme. Pretežni del primanjkljaja konsolidirane bilance je izhajal iz primanjkljaja državnega proračuna, ki se je po pričakovanjih decembra precej povečal in v letu 2025 znašal 1.717 mio EUR oz. 2,4 % BDP, kar je nekoliko manj od predvidenega s spremembami državnega proračuna za leto 2025 (1.866 mio EUR oz. 2,6 % BDP). Na to povečanje so najbolj vplivala izplačila zimskega regresa javnim uslužbencem, zimskega dodatka za upokojence, sredstev za pokrivanje obveznosti javnih zdravstvenih zavodov in krepitev investicijske porabe.