Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je decembra 2023 ponovno opazneje znižala, na 4,2 % (za 0,7 o. t.), in se v primerjavi z enakim mesecem 2022 (10,3 %) več kot prepolovila. Tokrat je k umirjanju največ prispevala nižja medletna rast cen storitev, ki se je od aprila lani ohranjala okrog 8 %, v zadnjih dveh mesecih pa se je pričela umirjati in decembra dosegla 6,1 %. K umirjanju rasti cen storitev decembra so največ prispevale medletno nižje cene v skupini telefonske in telefaks storitve (–0,1 %), predvsem cene mobilne telefonije. Ob izraziti mesečni pocenitvi (–8,5 %) pa je bil nižji tudi prispevek odvoza smeti. Nižji ali vsaj enaki so bili tudi prispevki v nekaterih drugih storitvah, ki skupno predstavljajo več kot polovico storitev v indeksu življenjskih potrebščin. Še naprej se postopoma umirja medletna rast cen hrane, ki je s 4,2 % dosegala približno le še petino rasti iz začetka leta 2023. Umirja se tudi rast cen neenergetskega industrijskega blaga. Cene poltrajnega blaga so bile medletno višje za 2,1 %, cene trajnega blaga pa so bile ob medletni 3,3-odstotni pocenitvi avtomobilov nižje za 0,3 %. Ob ukrepih vlade za blaženje posledic visokih cen energentov ter ugodnih gibanjih na trgih naftnih derivatov in trdih goriv so bile cene energentov medletno nižje za 2,3 %. 

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v zadnjem četrtletju lani znižale. V oktobru so se donosnosti sicer še krepile, z umirjanjem inflacije in pričakovanim prenehanjem dvigovanja obrestnih mer ECB pa so se pričele zniževati. Najizraziteje decembra, ko se je donosnost do dospetja slovenske obveznice prvič po septembru 2022 spustila pod 3 %. V zadnjem četrtletju lani se je ta donosnost glede na predhodno četrtletje znižala za 4 b. t., na 3,41 %. Razmik do nemške obveznice pa se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem v enaki meri povišal in znašal 89 b. t., kar je za dobro četrtino manj kot v primerljivem obdobju leto prej.

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil decembra (0,8 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v prejšnjih mesecih, a manjši kot v začetku leta. Po originalnih podatkih je bilo konec decembra brezposelnih 48.353 oseb, kar je sicer 2,5 % več kot konec novembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih za 9,1 % nižje. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec decembra medletno za slabo petino manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom). Leta 2023 je bilo v povprečju 48.709  brezposelnih, kar je za 14 % manj kot leto prej.

Poraba elektrike je bila decembra lani medletno nižja za 4 %. Medletni upad je bil manjši kot v predhodnih mesecih, deloma zaradi ponovnega zagona dela proizvodnje pri velikem neposrednem odjemalcu, podjetju SIJ Acroni, in tudi ponovnega zaganjanja proizvodnih linij v podjetjih, prizadetih v avgustovskih poplavah. Na manjši medletni upad pa je vplivala tudi razmeroma nizka osnova ob koncu leta 2022, ki je bila posledica visokih cen elektrike in umirjanja gospodarske aktivnosti. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami je imela v primerjavi z decembrom 2022 medletno nižjo porabo tudi Avstrija (–1 %), drugje je bila poraba medletno višja – v Italiji, Nemčiji in na Hrvaškem za 1 %, v Franciji pa za 3 %.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 10. in 23. decembrom 2023 medletno višja za 11 %. Na okrepljeno rast glede na rasti v predhodnih 14-dnevnih obdobjih tretjega in četrtega četrtletja 2023 je vplivala podvojena, 10-odstotna, rast prodaje v trgovini. Na 8 % se je podvojila rast prodaje v trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za več kot polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Visoka, 28-odstotna, je bila rast prodaje v trgovini z motornimi vozili, rast v trgovini na debelo pa je ostala skromna (4 %). Podobno visoka kot v preteklem 14-dnevnem obdobju je ostala medletna rast prodaje v gostinstvu in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih 12 %). 

Realni prihodek večine trgovskih panog se je oktobra lani, po zmanjševanju v predhodnih mesecih, povečal. V trgovini na drobno (brez motornih goriv) je bil, ob razmeroma visoki tekoči rasti, prvič v letu 2023 medletno večji. To je bila posledica rasti prodaje neživil, prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov pa je bila podobna kot oktobra 2022. Drugi mesec zapored se je okrepil tudi prihodek v trgovini na debelo, ki pa je še zaostajal za prodajo iz leta 2022. Visoko medletno rast je ohranila prodaja v trgovini z motornimi vozili (18 %), ki je bila edina od glavnih trgovskih panog, ki je tudi skupaj v desetih mesecih presegla prodajo iz leta 2022. Po predhodnih podatkih SURS se je ta novembra še okrepila, prihodek v trgovini na drobno pa je bil ponovno nekoliko manjši kot pred letom.

Realni prihodek tržnih storitev se je oktobra lani zmanjšal. Skupni prihodek se je po precej visoki rasti v predhodnem mesecu tekoče zmanjšal za 1,3 %. Zmanjšanje je bilo posledica upada prihodka v gostinstvu in drugih poslovnih dejavnostih, kjer je bila septembra zabeležena visoka rast. V preostalih dejavnostih storitev pa je bila izkazana skromna rast prihodka. V dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer negativna gibanja vztrajajo že od maja 2022, se je prihodek povečal zlasti v pristaniškem prometu. Rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih je izhajala predvsem iz večje prodaje računalniških storitev na domačem in tujih trgih. Prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih je stagniral. Skupni prihodek tržnih storitev je bil oktobra medletno realno večji za 1,4 %, v prvih desetih mesecih lani za 1,5 % kot posledica rasti v večini dejavnosti (razen v prometu). Za ravnjo pred epidemijo (glede na oktober 2019) je še vedno zaostajal v zaposlovalnih storitvah (za 21 %).

Blagovna menjava se je novembra nekoliko zmanjšala, medletni upad se je povečal. Realni izvoz blaga se je po dvomesečni rasti novembra zmanjšal za 1,7 %, uvoz pa za 3,5 %. Kljub novembrskemu upadu je bila povprečna blagovna menjava oktobra in novembra večja kot v povprečju tretjega četrtletja (desez.). V prvih enajstih mesecih je bil izvoz medletno nižji za 7,1 %, uvoz pa za 7,5 %. Tudi v medletni primerjavi je bil upad izvoza povezan predvsem z državami EU (EU: −8,2 %, izven EU: −2,7 %), upad uvoza pa je bil izrazitejši iz držav izven EU (EU: −5,9 %, izven EU: −13,0 %). Po razpoložljivih podatkih je upadel zlasti uvoz vmesnih proizvodov, ki jih Slovenija uvaža iz držav izven EU (npr. železo in jeklo, barvne kovine) in izvaža v EU (npr. kovinski izdelki, stroji). Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je decembra nekoliko poslabšalo, a je bilo v povprečju zadnjega četrtletja boljše kot v tretjem četrtletju. Ob veliki negotovosti v mednarodnem okolju so izvozna naročila ostala precej nižja kot v začetku leta 2023.