Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 18. do 22. decembra 2023: gospodarska klima, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, število delovno aktivnih oseb in drugi grafi

Decembra se je vrednost kazalnika gospodarske klime v primerjavi z novembrom še zvišala, zaupanje se je zvišalo v trgovini na drobno, nekoliko tudi v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, v storitvenih dejavnostih pa je ostalo enako. V primerjavi z lanskim decembrom je vrednost kazalnika gospodarske klime ostala nižja. Novembra se je nadaljevalo zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so le še malenkost nad ravnjo izpred leta dni. Oktobra se je nadaljevala upočasnjena rast števila delovno aktivnih. K medletnemu povečanju je prispevalo večje število tujih delavcev, število delovno aktivnih slovenskih državljanov pa je bilo medletno nižje. Povprečna bruto plača je bila oktobra medletno realno višja za 2,2 %. V zasebnem sektorju (2,3 %) je bila najvišja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki (poleg gradbeništva in gostinstva) spadajo med dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju (za 1,9 %) je bila rast nižja kot prejšnje mesece zaradi višje lanske osnove ob začetku izvajanja dogovora o dvigu plač. V tretjem četrtletju je skupni promet z nepremičninami upadel, prodanih je bilo najmanj stanovanjskih nepremičnin po drugem četrtletju leta 2020, ko so na število transakcij močno vplivale omejitve pri poslovanju zaradi epidemije. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je še umirila.
 

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra na mesečni ravni še zvišala, a je bila še vedno nižja kot lani decembra. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje zvišalo v trgovini na drobno, nekoliko tudi v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, v storitvenih dejavnostih pa je ostalo enako. V primerjavi z lanskim decembrom je bilo zaupanje nižje v vseh dejavnostih, z izjemo potrošnikov, kjer je ostalo enako (lani se je precej znižalo zaradi nižje kupne moči kot posledice višanja cen). V povprečju leta 2023 je bilo v primerjavi z letom prej malenkost višje le med potrošniki, vendar je tu še vedno najbolj zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. Precej pod dolgoletnim povprečjem je bilo tudi zaupanje v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih je v povprečju leta 2023 vrednost dolgoletnega povprečja nekoliko preseglo, zaupanje v gradbeništvu pa je bilo že precej nad njim.

Novembra se je nadaljevalo zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so le še nekoliko nad ravnjo izpred leta dni. Mesečno so se znižale za 0,4 %, podobno pa so bile nižje cene na domačem in na tujih trgih. Medletna stopnja rasti se je, potem ko je bila v začetku leta skoraj 20-odstotna, še umirila in bila z 0,3 % najnižja po decembru 2020. K umirjanju medletne rasti so še naprej največ prispevala gibanja v skupini surovin, kjer so bile cene novembra za 3,7 % nižje kot pred letom. Medletna rast cen pa se postopoma umirja tudi v večini drugih skupin z izjemo skupine energenti. Cene energentov so bile kljub mesečni pocenitvi za 4,3 % zaradi nižje osnove medletno višje za 7,1%, kar je največ med vsemi skupinami proizvodov. Medletne rasti cen v skupinah proizvodov za investicije in široko porabo pa se še naprej postopoma umirjajo in so bile nekoliko pod 4 %.

Medletna rast števila delovno aktivnih (0,8 %) se je oktobra še upočasnila. Na to je vplivalo predvsem zmanjševanje števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih v oktobru (po desez. podatkih). K skupni medletni rasti števila delovno aktivnih je prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil oktobra 14,7 %, tj. za 0,9 o. t. višji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov v skupni zaposlenosti izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %).

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila oktobra (2,2 %) nekoliko višja kot prejšnji mesec (1,8 %). V zasebnem sektorju je bila 2,3-odstotna. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki (poleg gradbeništva in gostinstva) spadajo med dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila 1,9-odstotna, kar je manj kot prejšnje mesece. Nižja rast je povezana z višjo lansko osnovo ob dogovoru o dvigu plač (prvi dvig je bil oktobra 2022). Nominalna medletna rast povprečne bruto plače je bila oktobra nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, in sicer 9,2-odstotna. V zasebnem sektorju je bila rast 9,4-odstotna, v javnem pa 8,9-odstotna. V prvih desetih mesecih je bila medletna realna rast povprečne bruto plače 1,8-odstotna (v zasebnem sektorju 1,4 %, v javnem 2,5 %). Medletna nominalna rast v enakem obdobju pa je bila 10-odstotna (v zasebnem sektorju 9,6 %, v javnem 10,8 %). 

V tretjem četrtletju se je ob nadaljnjem upadu skupnega prometa rast cen stanovanjskih nepremičnin še umirila. V primerjavi z drugim četrtletjem so bile cene višje za 0,7 %, v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2022 pa za 5,7 %. Medčetrtletna rast je bila posledica relativno visoke rasti cen novih stanovanjskih nepremičnin (11,5 %), pri katerih se je število prodaj v tretjem četrtletju okrepilo na 4 % vseh transakcij. Prvič po zadnjem četrtletju leta 2019 pa so se tekoče zmanjšale cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 0,2 %); nadalje se je zmanjšalo tudi število njihovih prodaj. Skupno je bilo prodanih 2.397 stanovanjskih nepremičnin, kar je za več kot petino manj kot v tretjem četrtletju lani in najmanj po drugem četrtletju leta 2020, ko so na število transakcij močno vplivale omejitve pri poslovanju zaradi epidemije.