Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je novembra znižala na 4,9 % (za 2 o. t.), kar je najnižje po koncu leta 2021. K temu so največ prispevale cene energentov, katerih prispevek se je znižal predvsem zaradi ukrepa vlade, s katerim je gospodinjstva v celoti oprostila plačevanja prispevka OVE in SPTE. Cena električne energije je tako na mesečni ravni upadla za 18,8 %, medletno pa se je rast znižala na okoli odstotek (oktobra okoli 24 %). Novembra so se nadalje znižale cene trdih goriv, ki so bile medletno nižje za približno četrtino, ob tekočem znižanju pa so se medletno znižale tudi cene naftnih derivatov (po naši oceni za približno 5 %). Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se še naprej umirja in je bila novembra s 6,2 % za več kot dve tretjini nižja kot v začetku letošnjega leta. Medletna rast cen storitev, ki je od maja vztrajala nad 8 %, se je novembra znižala na 7,4 %. Po naši oceni tudi zaradi izrazitega umirjanja rasti cen v zdravstvu, ki se je ob mesečnem upadu (−2,1 %) in visoki lanski osnovi medletno skoraj prepolovila (na 6,4 %). Nekoliko se upočasnjuje tudi rast cen v skupinah restavracije in hoteli ter rekreacija in kultura.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 12. in 25. novembrom 2023 medletno višja za 6 %. Medletna rast prodaje v trgovini (6 %) je bila podobna kot pred nihanji v prejšnjih dveh 14-dnevnih obdobjih. Pri tem je bila vrednost prodaje v trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za nekaj več kot polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov, medletno večja za 5 %, v trgovini z motornimi vozili za 17 %, v trgovini na debelo pa je bila podobna kot pred letom. Rast prodaje v gostinstvu (8 % medletno) se je po umiritvi v zadnjem mesecu precej okrepila, rast prodaje v kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo pa je ostala visoka (skupaj v drugih storitvenih dejavnostih 18 %, medletno).

Realni prihodek večine trgovskih panog se je v tretjem četrtletju glede na drugo še zmanjšal, medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili; oktobra je bil po predhodnih podatkih medletno večji tudi v trgovini z neživili. Medletni upad prihodka v trgovini na debelo, ki se tekoče zmanjšuje že od pomladi, se je v tretjem četrtletju še poglobil (na −8 %). Nekoliko manjši kot v preteklih četrtletjih je bil upad prihodka v trgovini na drobno (brez motornih goriv), kar je bila posledica rasti prodaje živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki pa je ostala nižja kot pred letom (−2 %). Medletno manjša (za 8 %) je bila tudi prodaja neživil, ki se je tekoče še zmanjšala. Medletno večja (za 13 %) je ostala le prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi že od sredine lanskega leta. Po predhodnih podatkih SURS je bila ta tudi oktobra medletno večja, prihodek v trgovini na drobno pa je bil podoben kot lani, na kar je vplivala rast prodaje neživil.

Realni prihodek se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal v večini tržnih storitev. Precej se je ob rasti prenočitev povečal v gostinstvu, po zmanjšanju v predhodnem četrtletju. Po predhodnem visokem upadu se je povečal tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih ob močni rasti v obeh pomembnejših dejavnostih (telekomunikacijske in računalniške storitve). Prihodek se je povečal še v strokovno-tehničnih dejavnostih, nekoliko tudi v drugih poslovnih dejavnostih. V dejavnosti prometa in skladiščenja pa se je nadaljevalo zmanjševanje prihodka, ki upada že od lanskega tretjega četrtletja. V tretjem četrtletju je večje zmanjšanje izhajalo iz kopenskega prometa. Skupni prihodek tržnih storitev je tako tekoče stagniral, medletno pa je bil nekoliko manjši (za 0,3 %). V prvih devetih mesecih je bil medletno realno večji za 1,5 %, kot posledica rasti v večini dejavnosti (razen v prometu). Za ravnjo pred epidemijo (glede na isto četrtletje v 2019) je še vedno zaostajal v zaposlovalnih storitvah (za 17 %).

Po anketnih podatkih je bila v tretjem četrtletju brezposelnost medletno nižja, število delovno aktivnih pa se je nekoliko zmanjšalo. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 40 tisoč oseb, kar je 4,8 % manj kot v tretjem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (3,9 %) je bila medletno nižja za 0,1 o. t. Število delovno aktivnih se je ob umirjanju gospodarske aktivnosti medletno nekoliko zmanjšalo (za 0,4 %). Pri tem se je število zaposlenih v delovnem razmerju ohranilo na podobni ravni, močno pa se je zmanjšal obseg študentskega dela (14,6 %) in število pomagajočih družinskih članov (28,6 %). Število samozaposlenih je bilo medletno višje (8,6 %).