Septembra se je nadaljevalo zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so le še nekoliko nad ravnjo izpred leta dni. Septembrsko znižanje je bilo sicer minimalno, 0,1 %, kot posledica upada na tujih trgih (za 0,3 %), na domačem trgu pa so se cene predvsem zaradi rasti cen v skupini energentov (2,8 %) zvišale za 0,3 %. Medletna stopnja rasti se je, potem ko je bila še v začetku leta skoraj 20-odstotna, še upočasnila in bila z 1 % najnižja po februarju 2021. K umirjanju medletne rasti so še vedno največ prispevala gibanja v skupini surovin, kjer so bile cene septembra za 2,7 % nižje kot pred letom. Medletna rast cen pa se ob visoki osnovi hitro umirja tudi v skupini energentov (2,5 %), potem ko je še sredi leta presegala 20 %. Postopoma pa se umirja tudi rast cen proizvodov za široko porabo, ki je na medletni ravni znašala 6,1 %, upočasnjuje pa se rast cen trajnih (5,7 %) in netrajnih proizvodov (6,2 %). Medletna rast cen v skupini proizvodov za investicije, ki se je v poletnih mesecih (od junija do avgusta) ustalila med 4,2 in 4,5 %, pa se je septembra znižala na 3,7 %. 
 

Septembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Industrijska poraba je bila ob enem delovnem dnevu manj medletno nižja za 6,7 %, kar je manjši padec kot v prejšnjih mesecih. Na slednje je lahko vplivala razmeroma nizka lanska osnova, ki je bila posledica umirjanja gospodarske rasti. Nižja kot pred letom je bila septembra tudi poraba gospodinjstev (za 5,2 %) in malih poslovnih odjemalcev (za 4,1 %).

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju ponovno zmanjšal. Po enkratnem povečanju v predhodnem četrtletju se je obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov spet nekoliko zmanjšal in je bil medletno za 4 % manjši. V primerjavi z drugim četrtletjem leta 2019 pa je bil za desetino večji (prevoz po tujini za 7 %, ostali cestni prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije, pa za 12 %). Delež prevoza po tujini v vseh prevozih, ki je pred epidemijo presegel 50 %, v letošnjem drugem četrtletju ostaja nizek, le okoli 45 %. Železniški prevoz blaga, ki se je zmanjševal že pred epidemijo, je bil v drugem četrtletju medletno manjši za 10 % in najmanjši v zadnjih sedmih letih. Zmanjševanje obsega prevozov tako v cestnem kot železniškem blagovnem prometu v zadnjem obdobju je predvsem povezano z umirjanjem rasti splošne gospodarske aktivnosti. Med ovirami za večji obseg železniških prevozov so tudi pogoste zapore prog zaradi vzdrževalnih in investicijskih del.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 1. in 14. oktobrom 2023 medletno višja za 8 %. Medletna rast prodaje, ki je podobna kot v preteklih dveh dvotedenskih obdobjih, je ostala najvišja po drugi polovici aprila. Prodaja v trgovini, kjer je bilo izdanih za več kot tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov, je bila v prvi polovici oktobra medletno večja za 7 % (v trgovini na drobno za 6 %, v trgovini z motornimi vozili za 15 % in v trgovini na debelo za 5 %). Še nekoliko se je okrepila medletna rast prodaje v gostinstvu (na 20 %) in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 26-odstotna).

Medletna rast števila delovno aktivnih je bila avgusta nižja kot v prejšnjih mesecih (1 %). Na to je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti v gradbeništvu in tudi predelovalnih dejavnostih. Najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Ob zmanjšanju števila delovno aktivnih državljanov Slovenije je avgusta k skupni medletni rasti števila delovno aktivnih prispevalo izključno zaposlovanje tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil avgusta 14,6 %, za 1 o. t. višji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov v skupni zaposlenosti izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %).