Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil septembra (–0,8 %) po sezonsko prilagojenih podatkih nekoliko višji kot v prejšnjih treh mesecih. Po originalnih podatkih je bilo konec septembra brezposelnih 45.999 oseb, kar je 2,9 % manj kot konec avgusta. Medletno je bilo število brezposelnih za 11,6 % nižje. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo konec septembra medletno za 21 % manj dolgotrajno brezposelnih (brezposelnost nad enim letom).

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 17. in 30. septembrom 2023 medletno višja za 7 %. Rast prodaje je ostala podobna kot v predhodnem 14-dnevnem obdobju, ko se je sicer močneje okrepila in bila najvišja po drugi polovici aprila. Prodaja v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov, je ostala medletno večja za 5 %. Pri tem je bila v trgovini na drobno medletno večja za 2 %, v trgovini z motornimi vozili za 25 %, v trgovini na debelo pa za 1 %. Visoka je ostala tudi medletna rast prodaje v gostinstvu (16 %) in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 18-odstotna).

Poraba elektrike je bila septembra medletno nižja za 17 %. Ocenjujemo, da je k temu največ prispevala nižja industrijska poraba. Izpad porabe elektrike je lahko tudi delno posledica avgustovskih poplav, zaradi katerih nekatere bivalne in proizvodne/storitvene enote septembra še niso bile v ponovni uporabi. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami so imele septembra medletno nižjo porabo Avstrija (–10 %), Hrvaška (–3 %), Italija (–1 %) in Nemčija (–1 %), medletno višjo pa Francija (3 %).
 

Medletni upad blagovne menjave se je avgusta še poglobil. Po večmesečnem zmanjševanju sta se realni izvoz in uvoz blaga avgusta sicer nekoliko povečala, k temu pa je prispevala zlasti večja menjava z državami EU (desez.). Še poglobil pa se je njun medletni upad; blagovna menjava je tako upadla na ravni izpred leta 2020. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v prvih osmih mesecih letos izvoz manjši za 6,1 % (v države EU za 5,7 %), uvoz pa za 8 % (iz držav EU za 6,3 %). Šibka aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah še naprej negativno vpliva na razpoloženje in pričakovanja v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so se pričakovanja glede izvoza v predelovalnih dejavnostih septembra še znižala, in sicer na najnižjo raven po maju 2020. 

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v tretjem četrtletju letos ob nadaljevanju restriktivne denarne politike ECB nekoliko okrepile. Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice se je v tem obdobju povišala za 17 b. t., na 3,45 %. Razmik do nemške obveznice pa se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem ponovno nekoliko znižal, na 85 b. t.