Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 24. do 29. septembra 2023: cene življenjskih potrebščin, prihodek v trgovini in prihodek v tržnih storitvah

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je septembra skladno s pričakovanji zvišala (s 6,2 % na 7,5 %). K temu je v veliki meri prispevala odprava preteklih ukrepov za blaženje posledic visokih cen energentov. Poleg tega k medletni inflaciji še naprej pomembno prispevajo cene hrane, katerih rast se sicer upočasnjuje in je najnižja po aprilu 2022, ter storitev, zlasti zdravstvenih in gostinskih. Realni prihodek v dejavnosti tržnih storitev se je julija zmanjšal, zlasti v prometu, po predhodnih podatkih v večini trgovinskih panog tudi avgusta. 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je septembra skladno s pričakovanji povišala (s 6,2 % na 7,5 %). Na skok v medletni rasti je v veliki meri vplivala odprava preteklih ukrepov za blaženje posledic visokih cen energentov. S prvim septembrom letos je tako prenehala veljati Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki je mesečni prispevek za zagotavljanje omenjenih podpor znižala za polovico. Cena električne energije se je tako na mesečni ravni povišala za desetino. Na višjo medletno rast je vplivala tudi nižja osnova zaradi znižanja stopenj DDV na nekatere energente od septembra lani do vključno maja letos. Rast cen v skupini hrane in brezalkoholnih pijač se še naprej postopoma upočasnjuje in je bila z 9,2 % najnižja po aprilu 2022. Še naprej se upočasnjuje medletna rast cen trajnega blaga (1 %), ob nekoliko manj izraziti sezonski podražitvi v skupini obleka in obutev pa se je upočasnila tudi rast cen poltrajnega blaga (5,5 %). Rast cen storitev se od maja letos ohranja okrog doseženih ravni (med 8 % in 8,4 %). Na medletni ravni še vedno najhitreje naraščajo cene v zdravstvu (10,7 %), visoko rast pa še naprej beležijo tudi cene v skupini restavracije in hoteli (9,2 %).

V večini trgovskih panog se je realni prihodek julija, po predhodnih podatkih pa tudi avgusta, še zmanjšal; medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili. Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi od druge polovice lanskega leta, je bil julija medletno večji za 17 %. Prihodek v trgovini na debelo, ki se je julija še zmanjšal, je bil medletno manjši za 6 %, v trgovini na drobno (brez motornih goriv) pa za 4 %. Pri tem je bila prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki se je julija prehodno nekoliko okrepila, manjša za 3 %, z neživili pa za 5 %. Med neživili je medletno najbolj, podobno kot v preteklih mesecih, upadla prodaja trajnih in nekaterih poltrajnih proizvodov. Po predhodnih podatkih SURS je bila tudi avgusta prodaja v trgovini na drobno medletno manjša, v trgovini z motornimi vozili pa večja.

Realni prihodek tržnih storitev se je po upadu v drugem četrtletju julija še nekoliko zmanjšal. Skupni prihodek se je tako tekoče zmanjšal za 0,2 %, po tem ko je v drugem četrtletju že precej upadel (za 2,3 %). V dejavnosti prometa in skladiščenja se je prihodek nadalje zmanjšal, negativna gibanja pa tu vztrajajo že od lanskega maja. Tokrat je zmanjšanje izviralo zlasti iz poštne dejavnosti in skladiščenja. Prihodek se je zmanjšal tudi v drugih poslovnih dejavnostih, ob sicer šibki rasti v zaposlovalnih ter nadaljnjem zmanjševanju v potovalnih agencijah, ki je prisotno že vse od marca. Ob visoki rasti prenočitev tujih turistov pa se je prihodek močneje okrepil v gostinstvu. Rast se je pospešila še v strokovno-tehničnih dejavnostih, čeprav je prihodek v arhitekturno-projektantskih storitvah močneje zanihal navzdol. Rast prihodka se je nadaljevala tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je izhajalo predvsem iz rasti prihodka računalniških storitev na domačem in tujih trgih. Medletno je bil julija skupni prihodek tržnih storitev realno manjši za 0,1 %, kar je bilo posledica upada v prometu in skladiščenju ter poslovanju z nepremičninami. Za ravnjo pred epidemijo (glede na julij 2019) je prihodek po dolgem času ponovno zaostajal v dejavnosti prometa in skladiščenja (za 8 %), nadalje pa v drugih poslovnih dejavnostih (za 6 %), med njimi najbolj v zaposlovalnih storitvah (za 19 %).