Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 18. do 22. septembra 2023: gospodarska klima, vrednost davčno potrjenih računov, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev in drugi grafi

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je septembra nekoliko povečala, vendar ostaja precej nižja od dolgoletnega povprečja. Medletna nominalna rast vrednosti davčno potrjenih računov se je v prvi polovici septembra okrepila, in sicer v vseh dejavnostih, najbolj v gostinstvu ter ostalih storitvenih dejavnostih. Avgusta se je nadaljevalo mesečno zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, še naprej se upočasnjuje tudi medletna stopnja rasti. Rast zaposlenosti je bila julija nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, na kar je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti v gradbeništvu in tudi predelovalnih dejavnostih; prispevek zaposlovanja tujih državljanov k rasti sicer že dlje časa presega 80 %. Povprečna plača je bila v prvih sedmih mesecih, vključno z julijem, medletno realno višja, v javnem sektorju za več kot v zasebnem, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. V drugem četrtletju se je ob nadaljnjem upadu prometa nadaljevala umirjena rast cen stanovanjskih nepremičnin.

Septembra se je vrednost kazalnika gospodarske klime nekoliko povečala, vendar je ostala razmeroma nizka. V primerjavi z mesecem prej je bilo višje zaupanje v storitvenih dejavnostih, gradbeništvu in pri potrošnikih, nižje pa v trgovini na drobno. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je ostalo na ravni predhodnega meseca in je opazno nižje kot lanskega septembra. To je povezano zlasti z negotovimi gospodarskimi razmerami ter šibkim domačim in tujim povpraševanjem. Zaupanje v večini dejavnosti je sicer ostalo nižje kot pred letom in v obdobju pred epidemijo. Izjema je zaupanje potrošnikov, a je vrednost kazalnika še vedno precej pod dolgoletnim povprečjem.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 3. in 16. septembrom 2023 medletno višja za 8 %. Rast prodaje, ki se je po slabšem rezultatu v začetku avgusta okrepila že v predhodnem 14-dnevnem obdobju, je bila v začetku septembra najvišja v zadnjih petih mesecih. V trgovini je bila prodaja, po 4-odstotni rasti v preteklem 14-dnevnem obdobju, medletno večja za 5 %. Pri tem je bila v trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za več kot polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov, medletno večja za 5 %, v trgovini z motornimi vozili za 14 %, v trgovini na debelo pa za 1 %. Izraziteje se je okrepila tudi rast prodaje v gostinstvu (z 9 % na 15 %) in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 27-odstotna, v preteklem obdobju 17-odstotna). 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se avgusta na mesečni ravni znižale peti mesec zapored. V primerjavi z julijem so bile nižje za 0,5 %, znižale so se na domačem (0,7 %) in tudi tujih trgih (0,2 %). Medletna stopnja rasti se je tako upočasnila na 2,1 %, potem ko je bila še konec preteklega leta skoraj 20-odstotna. K umirjanju rasti so največ prispevala cenovna gibanja v skupini surovin, kjer so bile cene avgusta letos prvič po januarju 2021 medletno nižje, in sicer za 3,9 % (konec leta je bila rast 19,4-odstotna). Rast cen pa se umirja tudi v drugih namenskih skupinah. Najhitreje v skupini energentov, kjer so bile cene še konec preteklega leta medletno višje za skoraj 80 %, avgusta pa je bila rast 7,4-odstotna. Ocenjujemo pa, da je njihov prispevek k umirjanju skupne rasti, zaradi razmeroma majhnega deleža v strukturi cen industrijskih proizvodov, nižji kot pri surovinah. Podobno (6,8 %) so se podražili tudi proizvodi za široko porabo, medletna rast cen proizvodov za investicije pa se je ohranila okoli doseženih ravni (4,4 %). 

Medletna rast števila delovno aktivnih je bila julija nižja kot v prejšnjih mesecih (1,2 %). Na to je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti v gradbeništvu in tudi predelovalnih dejavnostih. Najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa skoraj izključno prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek julija 96 %, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil julija 14,6 %, medletno je bil večji za 1 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %). 

Povprečna bruto plača je bila julija medletno realno višja za 3,7 %. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 2,8 %. Najvišja rast je bila v drugih poslovnih dejavnostih in gostinstvu, ki sta dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 5,2 %, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača julija medletno višja za 10 %, v javnem sektorju za 11,6 %, v zasebnem za 9 %. V prvih sedmih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač 1,4-odstotna (v zasebnem 1,2 %, v javnem sektorju 1,9 %).

V drugem četrtletju se je ob nadaljnjem upadu prometa nadaljevala umirjena rast cen stanovanjskih nepremičnin. V primerjavi s prvim četrtletjem so bile cene višje za 1,9 %, v primerjavi z drugim četrtletjem 2022 pa za 7,4 %. Medletna rast, ki se je sicer glede na rasti v predhodnih letih precej umirila, je izhajala iz višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 7,9 %). Medletno so bile nekoliko višje tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (0,7 %), s katerimi pa je ob pomanjkanju ponudbe bilo opravljenih za nekaj več kot 1 % transakcij. Skupno je bilo prodanih 2421 stanovanjskih nepremičnin, kar je bilo za skoraj tretjino manj kot v drugem četrtletju lani in najmanj po drugem četrtletju leta 2020, ko so na število transakcij močno vplivale omejitve pri poslovanju zaradi epidemije.