Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je junija ohranila na doseženi ravni (3,6 %), mesečno so bile cene višje za 0,8 %. K mesečni inflaciji so največ prispevali okrepljeni sezonski dejavniki, predvsem za 16,7 % višje cene počitnic v paketu, kar je skoraj dvakrat več kot junija lani. To je vplivalo tudi na precej okrepljeno medletno rast cen storitev, ki je bila s 5 % najvišja po marcu 2024 in je k medletni inflaciji prispevala 1,7 o. t. Poleg cen storitev sta k medletni inflaciji še naprej pomembno (2,0 o. t.) prispevali skupini, ki vključujeta cene energentov (stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva; prevoz). Prispevek cen ostalega blaga k medletni inflaciji je ostal skromen. Medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače se je še naprej umirjala in je bila z 0,5 % najnižja v zadnjih dveh letih. Cene poltrajnega (–0,2 %) in trajnega blaga (–0,8 %) pa so bile medletno nižje.

Blagovni izvoz in uvoz sta se maja tekoče zmanjšala, njun obseg pa je ostal večji kot pred letom. Blagovno menjavo so v zadnjih mesecih zaznamovale predvsem negotove razmere v mednarodnem okolju in znatna nihanja menjave z naftnimi derivati. Skupni realni izvoz blaga se je maja, po rasti v zadnjih mesecih, tekoče zmanjšal (–3,7 % desez.). Po aprilski rasti se je količinsko (realno) in vrednostno opazno zmanjšal izvoz naftnih derivatov. K majskemu upadu je prispevalo tudi zmanjšanje izvoza skupine strojev in naprav (zlasti industrijskih strojev, električnih strojev in naprav, nekoliko tudi cestnih vozil), ki predstavlja okoli tretjino skupnega blagovnega izvoza. Nadalje pa se je povečal izvoz farmacije, ostalih kemijskih proizvodov ter kovin in kovinskih izdelkov. Uvoz se je tekoče zmanjšal drugi mesec zapored (–7,0 % desez.), k temu pa je opazno prispeval predvsem količinsko in vrednostno manjši uvoz naftnih derivatov. Med ostalimi glavnimi skupinami se je nekoliko zmanjšal le še uvoz proizvodov za široko potrošnjo, ki je sicer v zadnjih mesecih opazneje nihal (vse desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v prvih petih mesecih realni izvoz večji za 3,9 %, uvoz pa za 6,2 %. K rasti izvoza je največ prispeval izvoz farmacevtskih izdelkov, vozil, kovin in kovinskih izdelkov ter električnih strojev in naprav, k rasti uvoza pa celotna skupina strojev in naprav (vključno z vozili) ter kovin in kovinskih izdelkov. 
Izvozna naročila so ob nadaljevanju zelo negotovih gospodarskih razmer v mednarodnem okolju tudi junija ostala razmeroma nizka.

Realni prihodek v večini trgovinskih panog se je aprila nadalje povečal in bil tudi medletno večji. V trgovini z motornimi vozili se je po zmanjševanju na prelomu leta povečal tretji mesec zapored. Tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter z neživili se je aprila drugi mesec zapored povečala. Po občutni marčevski rasti pa se je nekoliko zmanjšal prihodek v trgovini na debelo, a je ostal precej višji kot ob koncu lanskega leta (vse desez.).
Prodaja v vseh trgovinskih panogah, razen v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, je bila aprila in skupaj v štirih mesecih medletno večja. V trgovini z motornimi vozili je bila rast v prvih štirih mesecih 5-odstotna, v trgovini na debelo in trgovini na drobno z neživili pa v vsaki 3-odstotna.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je po rasti v prvem četrtletju aprila zmanjšal (desez.), a je medletno ostal večji. V strokovno-tehničnih dejavnostih se je prihodek po močni rasti v začetku leta aprila drugi mesec zapored nekoliko zmanjšal. Mesečno močno niha zlasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Nadalje se je zmanjšal tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer se je sicer od druge polovice lanskega leta večinoma krepil. Nekoliko se je zmanjšal še v dejavnosti prometa in skladiščenja, a od konca leta 2024 večinoma stagnira. V gostinstvu se prihodek po okrepljeni rasti ob koncu lanskega leta ob mesečnih nihanjih letos umirjeno nadalje povečuje. V drugih poslovnih dejavnostih se postopno povečuje od začetka lanskega leta, tudi aprila (vse desez.), a je bil še vedno nekoliko manjši od povprečja iz leta 2019. Skupni realni prihodek je bil v prvih štirih mesecih medletno večji za 5,1 % (najbolj se je povečal v strokovno-tehničnih dejavnostih).

Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice se je v drugem četrtletju letos povišala za 17 b. t. na 3,42 %. Donosnosti so se povečale tudi v drugih državah evrskega območja. Velik del drugega četrtletja so bile sicer razmeroma stabilne in so se gibale okoli ravni, doseženih konec marca. Sredi junija, ko je bil podpisan sporazum med Iranom in ZDA, pa so se ob nižjih cenah nafte ter pričakovanju manjših inflacijskih pritiskov znižale. Razmik med slovensko in nemško obveznico se je v primerjavi s prvim četrtletjem sicer nekoliko povišal (za 2 b. t.) na 41 b. t.