Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je aprila še zvišala, za 0,3 o. t., na 2,3 %, kar je največ po maju lani. K višji inflaciji so tokrat največ prispevale višje cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki so bile medletno višje za 5,9 % (marca 3,5 %). Rast je bila najvišja med vsemi 12 skupinami blaga in storitev, vključenih v CPI. K višji medletni rasti je poleg mesečnih podražitev zelenjave in mesa pomembno prispevala tudi nižja osnova iz lanskega aprila, ko so se cene hrane in brezalkoholnih pijač na mesečni ravni znižale za 1 % (aprila letos so se na mesečni ravni povišale za 1,2 %). Inflacijo je okrepila tudi nadpovprečna sezonska podražitev obutve (mesečno za 20 %), ki je zvišala medletno rast cen poltrajnega blaga na 3,9 % (marca 2,2 %); cene trajnega blaga so ostale medletno nižje (–0,3 %). Medletna rast cen storitev se je aprila nekoliko znižala, a je bila s 3,2 % (marca 3,4 %) še vedno razmeroma visoka. Ob nižjih cenah naftnih derivatov na svetovnih trgih in depreciaciji dolarja so se cene naftnih derivatov aprila mesečno znižale za približno 3,5 %, medletno pa so bile nižje za približno 3 %.

Realna prihodka v trgovini na debelo in z neživili sta se februarja povečala, v trgovini z motornimi vozili in živili pa zmanjšala; v povprečju dveh mesecev je bila prodaja povsod medletno večja. Prodaja v trgovini na debelo in v trgovini na drobno z neživili se je februarja povečala drugi mesec zapored, po zmanjšanju v zadnjem lanskem četrtletju. Prodaja v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z živili pa je, po januarski rasti in februarskem zmanjšanju, v povprečju dveh mesecev ostala podobna kot v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je sicer skromno povečala. V povprečju dveh mesecev je bila prodaja v vseh panogah medletno večja, najbolj v trgovini na debelo (4 %) in z motornimi vozili (3 %).

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je zmanjšal tudi februarja, medletno je bil v prvih dveh mesecih prav tako nekoliko manjši. Po občutnem upadu januarja se je prihodek februarja še zmanjšal (za 1,4 % desez.), kot posledica upada v vseh dejavnostih, razen v poslovanju z nepremičninami. Po precejšnji rasti ob koncu lanskega leta se je prihodek najbolj zmanjšal v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, njegov upad se je še poglobil. Prav tako se je po rasti ob koncu lanskega leta nekoliko zmanjšal prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja (zlasti v slednjem). V gostinstvu se je prihodek zmanjšal drugi mesec zapored, pred tem se je v drugi polovici lanskega leta krepil. Za malenkost se je prihodek zmanjšal v drugih poslovnih dejavnostih, kjer pa se je večinoma zmanjševal že v drugi polovici lanskega leta. Po petih mesecih rasti se je prihodek zmanjšal tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih. Skupni realni prihodek tržnih storitev je bil v povprečju prvih dveh mesecev medletno manjši za 0,6 %, primerljivo raven iz leta 2024 so presegli le v strokovno-tehničnih dejavnostih in prometu.