Cene življenjskih potrebščin so decembra tretji mesec zapored ostale nespremenjene, medletna rast pa se je povišala za 0,4 o. t. na 2,7 %. K povečanju inflacije so pomembno prispevale manj izrazite sezonske pocenitve. Na mesečni ravni so se pocenile počitnice v paketu (– 3,1 %) ter obleka in obutev (–0,8 %), pri obeh pa je bilo znižanje cen za približno polovico manjše kot decembra 2024. Opazneje so se na mesečni ravni podražila zavarovanja (za 4,5 %). K medletni inflaciji sicer še vedno največ (0,8 o. t.) prispevajo za 4,5 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, a se njihova rast v zadnjih mesecih postopoma umirja. Cene so se v tej skupini od oktobra lani do decembra znižale za 0,9 %. Med vsemi 12 skupinami je bila decembra najvišja medletna rast cen v skupini zdravstvo (5,9 %), njihov prispevek k inflaciji pa je, zaradi razmeroma skromnega deleža (okoli 5 % CPI), znašal 0,3 o. t. Medletna rast cen storitev se je ob manj izraziti sezonski pocenitvi počitnic v paketu in podražitvi zavarovanj decembra okrepila za skoraj eno odstotno točko, na 3,6 %.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra izboljšala šestič zapored in bila višja tudi medletno. Tekoče so se povečale vrednosti kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih, trgovini na drobno in predelovalnih dejavnostih. Poslabšali sta se vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki in v gradbeništvu, kjer sta na znižanje vplivala kazalnika za skupna naročila ter pričakovano zaposlovanje. V medletni primerjavi so bili opazno višji vsi kazalniki zaupanja, razen v trgovini na drobno, kjer je stagniral. Vrednost kazalnika gospodarske klime četrti mesec vztraja nad dolgoletnim povprečjem. Med dejavnostmi dolgoletno povprečje presegajo vrednosti kazalnikov zaupanja v gradbeništvu, storitvenih dejavnostih in trgovini na drobno.

Realni izvoz se je novembra tekoče povečal, uvoz pa zmanjšal, oba sta bila v povprečju zadnjih dveh mesecev višja kot v tretjem četrtletju (desez.). Realni izvoz blaga se je tekoče povečal drugi mesec zapored, najbolj izvoz vozil in opreme, ki sicer precej niha. Večji je bil tudi izvoz drugih strojev in naprav ter kemičnih izdelkov, zlasti farmacevtskih. Zmanjšal pa se je izvoz primarnih izdelkov, predvsem hrane, in nekaterih materialov. Realni uvoz blaga se je po več mesecih rasti novembra zmanjšal. K upadu je prispeval predvsem manjši uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo, ki sicer že več mesecev opazneje niha (desez.). V enajstih mesecih leta 2025 je bil izvoz medletno manjši za 0,2 %, uvoz pa večji za 1,6 %. Na medletni upad izvoza je vplival predvsem manjši izvoz vozil ter drugih strojev in naprav, manjši pa je bil tudi izvoz železa in jekla ter nekaterih drugih materialov (izdelki iz kavčuka, mineralni proizvodi, papir). Povečal se je izvoz večine drugih glavnih skupin proizvodov, najbolj farmacevtskih. Izvozna naročila v predelovalnih dejavnostih so tudi decembra ostala nespremenjena na zelo nizki ravni. 

Prihodek v večini trgovinskih panog se je po zmanjšanju v tretjem četrtletju oktobra povečal (desez.). V trgovini na drobno z živili in neživili se je po zmanjšanju oziroma stagnaciji v tretjem četrtletju oktobra precej povečal. Tudi v trgovini z motornimi vozili se je nadaljevala razmeroma visoka rast. Prihodek v trgovini na debelo pa je oktobra še upadel in bil edini med panogami manjši tudi medletno. Prodaja v vseh trgovinskih panogah je bila v desetih mesecih medletno večja. V trgovini z motornimi vozili je bila rast visoka (7 %), v ostalih trgovinskih panogah pa skromna (v povprečju 1 %).

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je po močni rasti v tretjem četrtletju oktobra močno zmanjšal (za 3,4 %, desez.), medletno pa je ostal večji (za 3,1 %). Prihodek se je tekoče najbolj zmanjšal v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih (po znatni rasti v tretjem četrtletju), predvsem zaradi krčenja prodaje računalniških storitev (na domačem in tujih trgih). Prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja se je po skromni rasti v tretjem četrtletju oktobra precej zmanjšal, upadel je v obeh glavnih dejavnostih – kopenskem prometu in skladiščenju. Po daljšem obdobju stagnacije se je nekoliko zmanjšal tudi v drugih poslovnih dejavnostih. V strokovno-tehničnih dejavnostih pa se je tretji mesec zapored nadaljevala razmeroma visoka rast prihodka, ki je izhajala predvsem iz arhitekturno-projektantskih storitev. Tudi v gostinstvu se je prihodek povečal tretji mesec zapored. V desetih mesecih lani je bil realni prihodek medletno manjši le v drugih poslovnih dejavnostih.

Medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v tretjem četrtletju 2025 prepolovila na 2,7 %. Na to je vplival medletni upad cen novih stanovanjskih nepremičnin (–9,5 %), medletna rast cen rabljenih pa je ostala podobna kot v prvih dveh četrtletjih (5,2 %). Število transakcij z rabljenimi stanovanjskimi nepremičninami je bilo po znatnem upadu v obdobju 2022–2024 medletno višje za več kot polovico. Medletno manjša pa je bila prodaja novih stanovanjskih nepremičnin (za 12,4 %), ki so sicer obsegale le manjši del vse prodaje (5 %). Njihove cene so se po izraziti rasti v predhodnem četrtletju v tretjem znatno znižale in bile podobne kot pred dvema letoma.