Gospodarska aktivnost se je po upadu v prvem letošnjem četrtletju v drugem tekoče in medletno povečala. BDP je bil za 0,7 % višji kot v prvem četrtletju (desez.) in za prav toliko višji kot v lanskem drugem četrtletju. Rast zasebne potrošnje se je po šibkem prvem četrtletju okrepila (3,6 %) in je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem najbolj pozitivno vplivala na gospodarsko aktivnost. Bruto investicije v osnovna sredstva so ostale, po znatnem medletnem upadu v prvem četrtletju, približno na ravni lanskega drugega četrtletja (upadle so za 0,2 %). Medletno višje so bile predvsem gradbene investicije, pri čemer pa gradnja inženirskih objektov še vedno zaostaja za primerljivo lansko ravnjo. Državna potrošnja je bila medletno za 0,5 % nižja zaradi lanske visoke osnove (popoplavna obnova, obvezni zdravstveni prispevek). Aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva se je nadalje skrčila. Ob upadu izvoza in rasti uvoza je saldo menjave s tujino rast BDP zmanjšal za 2,7 o. t. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil v drugem četrtletju ponovno visoko pozitiven (1,7 o. t.) in le malo manjši kot v prvem. V prvi polovici leta je bil BDP približno na ravni enakega lanskega obdobja (0,1 %).

Julija se je vrednost kazalnika gospodarske klime v primerjavi z junijem zvišala za 0,5 o. t. Povišala se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Znižalo pa se je zaupanje potrošnikov in vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih. V primerjavi z julijem lani je bila vrednost kazalnika zaupanja, po junijskem znatnem poslabšanju, nižja za 0,8 o. t. Nižje je bilo zaupanje potrošnikov, višja pa je bila vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu in v trgovini na drobno. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja tako še naprej nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, nad njim ostajata le vrednosti kazalnikov zaupanja v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je julija še nekoliko okrepila, na 2,8 %, mesečno pa so bile cene višje za 0,5 %. K mesečni rasti so poleg sezonskih dejavnikov (med drugim za 12,4 % višjih cen počitnic v paketu) pomembno prispevale višje cene električne energije (za 7,4 %) zaradi ponovne uvedbe prispevka za OVE in SPTE. Nekoliko dražja (za 1,5 %) so bila tudi goriva in maziva za osebna vozila. Še naprej naraščajo tudi cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače (za 0,6 %). Te so bile medletno višje že za 7,7 % in so prispevale polovico medletne inflacije. Medletna rast cen poltrajnega blaga je julija dosegla 1,3 %, cene trajnega blaga pa so bile višje za 0,5 %. Rasti cen v skupinah restavracije in hoteli (5,6 %) ter rekreacija in kultura (3,0 %) so okrepile tudi medletno rast cen storitev, ki se je v primerjavi z junijem povišala za 0,4 o. t. na 3,0 %. Inflacija, merjena s HICP, je julija poskočila na 2,9 % in bila za 0,9 o. t. višja od evrskega povprečja. Na osnovi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da je razlika predvsem posledica precej višje rasti cen blaga v skupinah hrane, pijače in tobaka (7,1 %), ki je v evrskem območju znašala 3,3 %.

Število registriranih brezposelnih se je julija (ob izločitvi sezonskih vplivov) malenkost povečalo (za 0,2 %). Po originalnih podatkih je bilo konec julija brezposelnih 43.799 oseb oz. 3,3 % več kot konec junija. Povečala sta se priliv iskalcev prve zaposlitve in priliv v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih manjše za 1,3 %, kar je manjši upad kot v zadnjih mesecih. Medletni upad dolgotrajno brezposelnih (–9,3 %) je bil podoben, upad brezposelnih, starejših od 55 let (–10,4 %), pa je bil nekoliko nižji kot prejšnje mesece. Število brezposelnih mladih (15–29 let) se od konca lanskega leta medletno povečuje (medletno jih je bilo 6,7 % več).
 

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila julija za 3,1 % nižja kot pred letom. Industrijska poraba, ki je lahko pokazatelj gospodarske aktivnosti, je bila ob enakem številu delovnih dni medletno nižja za 3,4 %. Medletno nižja (za 3,9 %) je bila tudi poraba gospodinjstev, poraba malih poslovnih odjemalcev (ta sicer predstavlja le majhen delež skupne porabe) pa je bila medletno višja za 1,3 %. Na julijsko porabo elektrike so vplivali tudi izpadi zaradi slabega vremena.

Blagovni izvoz se je v drugem četrtletju tekoče (desez.) in medletno zmanjšal, uvoz pa je bil večji. V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga zmanjšal za 3,1 %, k temu pa je pomembno prispeval zlasti manjši izvoz v države izven EU (–4,2 %). Manjši je bil tudi izvoz v države EU (–2,4 %). Tekoče se je zmanjšal predvsem izvoz proizvodov za vmesno potrošnjo (kovine in kovinski izdelki ter nekateri drugi materiali), ki v strukturi blagovnega izvoza predstavlja okoli polovico menjave. K tekočemu povečanju uvoza blaga za 0,2 % sta prispevala večji uvoz izdelkov za široko potrošnjo in večji uvoz investicijskih izdelkov, uvoz izdelkov za vmesno potrošnjo pa je bil manjši (vse desezonirano). V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil izvoz v drugem četrtletju letos manjši (–1,5 %), uvoz pa večji (1,8 %).
Izvozna naročila so tudi v začetku tretjega četrtletja ostala nizka, pri tem pa med večjimi dejavnostmi negativno izstopajo še posebej proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, izdelkov iz gume ter električnih naprav. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v drugem letošnjem četrtletju medletno nižji. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga je bil v drugem četrtletju medletno nižji, uvoz blaga pa višji. Pogoji menjave so se izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletnemu znižanju blagovnega salda (310 mio EUR) v drugem četrtletju količinska gibanja prispevala 427 mio EUR, učinek pogojev menjave pa je bil pozitiven, v višini 117 mio EUR. Storitveni presežek je bil medletno večji predvsem zaradi večjega presežka pri menjavi transportnih storitev, potovanj ter storitev raziskav in razvoja. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil v drugem četrtletju medletno nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov lastniškega kapitala od neposrednih naložb. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz manj prejetih transferjev državnega sektorja iz proračuna EU, deloma tudi več plačanih transferjev zasebnega sektorja v tujino. Tudi na letni ravni se presežek tekočih transakcij postopoma znižuje. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je junija izkazoval presežek v vrednosti 2,4 mrd EUR (3,4 % ocenjenega BDP za leto 2025).

Po skrčenju v aprilu se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti v maju in juniju tekoče povečala, v povprečju drugega četrtletja pa je zaostala za prvim (desez.). Najbolj se je (glede na prvo četrtletje) zmanjšala proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, za katere je značilno precejšnje mesečno nihanje. Nekoliko manjša je bila tudi proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, proizvodnja srednje visoko in nizko tehnološko zahtevnih panog pa je ostala podobna kot v prvem četrtletju (vse desez.). Medletni upad proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v drugem četrtletju poglobil (–2,1 %). Po šestih mesecih je bila proizvodnja za 1,8 % manjša kot pred letom (oboje del. dnem prilagojeno). Manjša je bila v energetsko intenzivnih papirni industriji in proizvodnji kovin (po rasti v letu 2024), v kemični industriji in proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov je ostala večja, vendar je proizvodnja prve v drugem četrtletju medletno upadla, druge pa stagnirala. Manjša kot v prvi polovici predhodnega leta je bila proizvodnja v večini tehnološko zahtevnejših panog. Najbolj je, po padcu v letu 2024, upadla proizvodnja vozil in plovil (–15 %; večji je bil le upad v usnjarstvu, –30 %). Manjša je bila tudi proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevni kovinski industriji (–5,7 %), ki je ob farmacevtski industriji največja panoga predelovalnih dejavnostih. Po naši oceni je proizvodnja v farmacevtski industriji kljub umirjenim gibanjem v drugem četrtletju medletno večja. V povprečju je bila večja kot pred letom tudi proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog.

Ob izrazitih mesečnih nihanjih se je gradbena aktivnost v drugem četrtletju povečala. Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju tekoče znižala za 4 %, v drugem pa povečala za 5 %. V prvi polovici leta je bila tako gradbena aktivnost za 2 % nižja kot v primerljivem obdobju lani. Višja je bila v specializiranih gradbenih delih (za 7 %) in gradnji nestanovanjskih stavb (za 5 %), v gradnji stanovanjskih stavb je ostala enaka, v gradnji inženirskih objektov pa je bila nižja za kar 13 %.
Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvi polovici leta za 5 % višji kot leto pred tem, znotraj tega so bili odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, višji za 3 %. Nižja aktivnost v gradnji inženirskih objektov v začetku letošnjega leta je tako najverjetneje povezana z nižjimi investicijami infrastrukturnih podjetij in/ali proračunskih skladov.

Realni prihodek v vseh trgovskih panogah je bil maja in skupaj v petih mesecih medletno večji. Prihodek v trgovini na drobno z živili se je po zmanjšanju v prvem četrtletju maja okrepil drugi mesec zapored. Po stagnaciji oz. rasti v prvem četrtletju se je v nadaljevanju leta povečal tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z neživili. Po močnejšem marčevskem upadu se je aprila in maja povečal prihodek v trgovini na debelo, vendar je bil nižji kot v povprečju prvega četrtletja. Prodaja v vseh trgovskih panogah je bila maja in skupaj v petih mesecih večja tudi medletno; rast je bila največja v trgovini z motornimi vozili (5 %), v ostalih trgovskih panogah pa je bila precej skromnejša (v povprečju okoli 2 %).

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je maja nadalje zmanjšal, tudi medletno je bil že drugi mesec zapored manjši (maja za 1,8 %). Po stagnaciji v prvem četrtletju je od začetka drugega upadal, maja se je glede na april tekoče zmanjšal za 1 %. Krčenje prihodka se je nadaljevalo v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer so negativna gibanja prisotna od zgodnje pomladi letos. V zadnjih treh mesecih se je prihodek opazneje zmanjševal tudi v arhitekturno-projektantskih storitvah. Prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja, ki se je od sredine lanskega leta sicer večinoma povečeval, se je nekoliko zmanjšal, maja je upadel v poštni in skladiščni dejavnosti. Gostinski prihodek je maja ostal podoben kot aprila, ko se je po upadu v prvem četrtletju močneje okrepil. Prihodek pa se je močno povečal v drugih poslovnih dejavnostih, kljub nadaljnjemu krčenju v zaposlovalnih storitvah; tu se negativni trend upadanja nadaljuje od drugega četrtletja lani. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je po visoki rasti v prvem četrtletju prihodek ponovno nekoliko povečal, tokrat zlasti zaradi večje prodaje telekomunikacijskih storitev na domačem in tujih trgih. V prvih petih mesecih je bil realni prihodek medletno večji le v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih.