Grafi tedna

Septembra se je nadaljevalo upadanje števila registriranih brezposelnih (–0,5 % desezonirano), ki je v zadnjih mesecih nekoliko hitrejše kot v prvi polovici leta. Ob razmeroma nespremenjenem prilivu je k temu prispeval nekoliko večji skupni odliv iz evidence, predvsem zaradi večjega števila odjav iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve (npr. kršitve obveznosti in odjave iz razloga lastne volje). Odliv v zaposlitev je ostal približno nespremenjen. Konec septembra je bilo registriranih 42.439 brezposelnih oseb, kar je 3,4 % manj kot v enakem mesecu lani. Število brezposelnih mladih (15–29 let) je bilo medletno drugi mesec zapored manjše (septembra registriranih 8.862, 2,5 % manj kot pred letom). Manj je bilo tudi dolgotrajno brezposelnih (–3,2 %) ter brezposelnih, starih 50 let in več (–5,2 %).

Izvoz blaga je avgusta tekoče ostal na ravni predhodnega meseca, uvoz pa se je nadalje zmanjšal; oba sta bila večja kot pred letom. Po rasti v drugem četrtletju se je realni izvoz blaga julija znižal, avgusta pa ostal skoraj nespremenjen (+0,1 % desez.). V teh dveh mesecih skupaj je bil tako nižji kot v drugem četrtletju. Med glavnimi skupinami proizvodov se je avgusta nadalje povečal izvoz farmacije, cestnih vozil in drugih kemijskih izdelkov. Zmanjšal pa se je zlasti izvoz drugih strojev in naprav (npr. pogonski stroji in naprav). Uvoz se je avgusta zmanjšal peti mesec zapored (–2,6 % desez.), predvsem ob manjšem uvozu investicijskih proizvodov in proizvodov za široko potrošnjo. Povečal pa se je uvoz vmesnih proizvodov, kar kaže na večje potrebe proizvodnje po inputih. Ob enem delovnem dnevu več sta bila izvoz in uvoz v povprečju prvih osmih mesecev medletno večja (6,8 % oz. 5,2 %), rast pa je ostala široko osnovana. 
Ob izboljšanem razpoloženju v predelovalnih dejavnostih glavnih trgovinskih partneric, ki ga kaže tudi kazalnik vodij nabave PMI, so se izvozna naročila septembra znova povečala in dosegla najvišjo raven po začetku leta 2023. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je avgusta znova okrepila (desez.), v prvih osmih mesecih je bila za 2,7 % večja kot pred letom. V srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah se je krepitev proizvodnje od sredine leta še pospešila, k čemur je po naši oceni prispevala zlasti proizvodnja motornih vozil in (pol)prikolic (zagon proizvodnje električnih osebnih vozil). Proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih panogah ob precejšnjih mesečnih nihanjih ostaja na razmeroma visoki ravni, v srednje nizko in nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se v letošnjem letu skromno krepi (vse desez.). Po osmih mesecih večina predelovalnih panog presega ravni izpred leta. Višja je proizvodnja večine visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panog (z izjemo proizvodnje električnih naprav in energetsko intenzivne kemične industrije). Izraziteje se je povečala proizvodnja motornih vozil in (pol)prikolic, ki se je v predhodnih štirih letih krčila, ter proizvodnja drugih strojev in naprav, ki je zadnji dve leti upadala. 
Proizvodnja v farmacevtski industriji, ki mesečno precej niha, je po naši oceni po osmih mesecih nekoliko višja kot v enakem obdobju lani. Raven izpred leta sta presegli tudi energetsko intenzivni proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov in proizvodnja kovin, podobno kot druge srednje nizko tehnološko zahtevne panoge. V večini nizko tehnološko zahtevnih panog je bila proizvodnja medletno manjša, nekoliko tudi v energetsko intenzivni papirni industriji.