V drugem četrtletju 2026 se je realna rast BDP precej okrepila (tekoče 1,8 %, medletno 5,0 %). Pospešila se je predvsem rast v izvoznem sektorju: v predelovalnih dejavnostih je bila medletna rast dodane vrednosti 4,3-odstotna, blagovni izvoz pa je bil višji za 6,5 %. Izstopala je rast medicinskih in farmacevtskih izdelkov, strojev in naprav ter kovin in kovinskih izdelkov. Okrepil se je tudi izvoz storitev (6,1 %). Nadaljevala se je močna rast investicij v osnovna sredstva (13,2 %), zlasti državnih, v povezavi z zaključevanjem NOO. Med gradbenimi investicijami se je opazneje povečala tudi gradnja nestanovanjskih stavb, investicije v opremo in stroje pa so se po naši oceni najbolj povečale v predelovalnih dejavnostih in poslovnih storitvah. Še nekoliko okrepljena rast trošenja gospodinjstev (3,4 %) je bila spodbujena z nakupi motornih vozil, turističnimi potovanji in nakupi neživil. Rast državne potrošnje (5,2 %) je ostala visoka, na kar so vplivali zlasti povečani javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v institucijah, ob uvedbi novega sistema (prej zasebni izdatki). Nadaljevala se je tudi rast zaposlenosti v sektorju država, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu.

Blagovni izvoz in uvoz sta se v drugem četrtletju letos tekoče povečala (desezonirano) in bila tudi medletno opazno večja. Tekoča rast izvoza in uvoza je bila drugo četrtletje zapored razmeroma visoka (2,1 % oz. 2,0 %), a nekoliko nižja kot v prvem. Povečanje izvoza je bilo široko osnovano, k temu je največ prispeval večji izvoz strojev in naprav (zlasti cestnih vozil) ter kemijskih proizvodov (vključno z medicinskimi in farmacevtskimi izdelki). Na uvozni strani se je opazno povečal uvoz vmesnih proizvodov (brez naftnih derivatov), večji je bil tudi uvoz investicijskih proizvodov in uvoz proizvodov za široko potrošnjo (vse desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani sta se izvoz in uvoz blaga v drugem četrtletju medletno opazno povečala (za 6,5 % oz. 8,1 %). K rasti so največ prispevali medicinski in farmacevtski izdelki (vključno s preostalo kemijo), stroji in naprave (vozila, električni stroji in naprave, industrijski stroji) ter kovine in kovinski izdelki. Izvoz se je povečal tako v EU kot zunaj nje, med glavnimi trgovinskimi partnericami najbolj v Italijo in na Hrvaško, zunaj EU pa v Rusijo in Združeno kraljestvo.
Izvozna naročila so se julija nekoliko povečala in  dosegla najvišjo raven po februarju 2023. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v drugem letošnjem četrtletju medletno višji. K temu sta prispevala saldo primarnih dohodkov in saldo storitvene menjave. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala neposrednih naložb (dividend in dobička). Storitveni presežek je bil medletno višji predvsem zaradi višjega presežka v menjavi zdravstvenih storitev, zavarovalniških storitev ter transportnih storitev, poleg tega je bil nižji tudi primanjkljaj v menjavi licenc in patentov. Primanjkljaj v blagovni menjavi je bil medletno precej višji. Realni uvoz blaga se je medletno povečal bolj kot izvoz, pogoji menjave pa so se poslabšali. Ocenjujemo, da so k znižanju blagovnega salda v drugem četrtletju (250 mio EUR) količinska gibanja prispevala 176 mio EUR, pogoji menjave pa 74 mio EUR. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz več plačanih transferjev zasebnega sektorja v tujino (zlasti osebni transferji gospodinjstev).

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je kljub junijskemu mesečnemu zmanjšanju v drugem četrtletju nadalje okrepila (2,0 % desez.). V šestih mesecih je raven izpred leta presegla za 2,3 %. Tudi v drugem četrtletju se je tekoče najmočneje povečala proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Okrepila se je tudi v srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, zmanjšala pa v nizko tehnološko zahtevnih (vse desez.). Večina slednjih je bila v prvi polovici leta medletno manjša. Preostale panoge predelovalnih dejavnosti so večinoma presegle ravni izpred leta. Nekoliko manjša je bila le proizvodnja nekaterih srednje visoko tehnološko zahtevnih panog: proizvodnja električnih naprav, proizvodnja drugih vozil in plovil (po padcu v predhodnem letu) ter energetsko intenzivna kemična industrija (po stagnaciji v letu prej). Po naši oceni je bila proizvodnja v farmacevtski industriji podobna kot pred letom.
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je julija nadalje povečala. Izboljšala so se proizvodna pričakovanja podjetij, postopoma se z nizkih ravni izboljšuje kazalnik skupnih naročil. Pomembni omejitveni dejavniki ostajajo negotove gospodarske razmere ter nezadostno domače in tuje povpraševanje. V začetku tretjega četrtletja pa so podjetja močneje kot v preteklih dveh letih ponovno izpostavila pomanjkanje (usposobljenih) delavcev.
 

Junija se je vrednost gradbenih del nekoliko znižala, a ostala precej višja kot pred letom. Po močni krepitvi od začetka letošnjega leta se je junija vrednost opravljenih gradbenih del nekoliko znižala (–0,4 % desez.), vendar je bila še vedno medletno znatno višja (22,9 %). V prvi polovici leta je bila vrednost del za 24 % višja kot v enakem obdobju lani. Najbolj sta se povečali gradnji inženirskih objektov (31 %) in nestanovanjskih stavb (25 %), pri gradnji stanovanjskih stavb pa je bila rast nižja (8 %). Visoka rast v prvi polovici leta je povezana tudi z zaključevanjem projektov v okviru NOO.
Letos so se ponovno medletno precej povišale cene v gradbeništvu. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je junija dosegel 6,6 %, kar je največ po začetku leta 2023. Še višja je bila medletna rast indeksa cen proizvajalcev v gradbeništvu, ki je v prvem četrtletju (zadnji razpoložljivi podatek) presegla 8 %. Oba kazalnika nakazujeta, da podjetja ob stroškovnih pritiskih in ugodnih razmerah na trgu (močno povpraševanje) hitreje dvigujejo cene. 

Realni prihodek v večini trgovinskih panog se je maja, po rasti v predhodnih dveh mesecih, nekoliko zmanjšal, a ostal medletno večji. V vseh panogah je bila prodaja maja večja kot v povprečju prvega četrtletja ( desez.). Večja je bila tudi medletno, tako v maju kot v prvih petih mesecih, razen v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki: v trgovini z motornimi vozili je bila rast v prvih petih mesecih 5-, v trgovini na debelo 3- in v trgovini na drobno z neživili 2-odstotna. 

Skupni realni prihodek v tržnih storitvah se je maja ponovno povečal (desez.), večji je bil tudi medletno. V gostinstvu se prihodek letos, po okrepljeni rasti ob koncu lanskega leta, umirjeno povečuje. Nekoliko se je povečal tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja, po daljšem obdobju stagnacije je bil najvišji v zadnjih treh letih. Prihodek v drugih poslovnih dejavnostih se je po zmanjševanju v začetku leta tudi skromno povečal. V strokovno-tehničnih dejavnostih je po močni rasti v začetku leta maja nekoliko zanihal navzdol. Prihodek mesečno močno niha zlasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Od začetka leta se zmanjšuje v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, pred tem se je od druge polovice lanskega leta večinoma krepil (vse desez.). Skupni realni prihodek je bil v prvih petih mesecih medletno večji za 5,5 % (najbolj se je povečal v strokovno-tehničnih dejavnostih).
 

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je tudi julija povečala. Potem ko je aprila zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu zaupanje zelo upadlo, je julija podobno kot junija preseglo raven izpred leta in tudi dolgoletno povprečje. Na mesečni ravni je k julijskemu izboljšanju največ prispevalo povečanje vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, malenkost pa tudi med potrošniki in v trgovini na drobno. Tudi medletno so bili kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih višji. Nasprotno pa sta bila kazalnika zaupanja v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih nižja kot pred letom. Pod dolgoletnim povprečjem je tako drugi mesec zapored ostal le še kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je julija nekoliko upočasnila (na 2,9 %), na mesečni ravni so se cene znižale za 0,1 %. K nižji medletni inflaciji je v največji meri prispevala nekoliko nižja medletna rast cen energentov, ki je bila sicer z 10,3 % še vedno visoka (junija je bila 15,2-odstotna). Na upočasnitev rasti sta vplivali višja osnova in tudi tekoče pocenitve. Inflacijo so prvič v zadnjih treh letih nekoliko znižale za 0,4 % nižje cene hrane. Medletno nižje pa so ostale tudi cene poltrajnega (–0,8 %) in trajnega blaga (–0,1 %). Medletna rast cen storitev je ob visoki rasti plač, pomanjkanju delovne sile in močnem povpraševanju v nekaterih dejavnostih ostala visoka (4,6 %). K rasti so največ prispevale za 11,3 % višje cene počitnic v paketu. Inflacija, merjena s HICP, je bila v Sloveniji s 3,0 % za 0,1 o. t. višja od ocenjene v evrskem območju. Višji od evrskega povprečja je bil prispevek cen energentov in storitev: pri energentih predvsem zaradi za več kot četrtino višje uteži v HICP.
 

Število registriranih brezposelnih se je julija tekoče znova malenkost znižalo (desez. –0,4 %) in bilo tudi medletno nižje (–1,2 %). Po originalnih podatkih je bilo konec julija brezposelnih 43.257 oseb, kar je 2,4 % več kot konec junija, vendar je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Nadaljeval se je medletni upad števila dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let (–4,4 % oz. –3,7 %). Število brezposelnih mladih (15–29 let) je bilo julija podobno kot pred letom (8.637 oseb ali 0,1 % več). Njihovo število je medletno naraščalo od oktobra 2024, a se letos medletna rast od začetka leta postopoma umirja. 
V prvih sedmih mesecih je bilo skupno število brezposelnih medletno nižje za 0,5 %.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila julija ob enakem številu delovnih dni medletno višja za 2 %. Med posameznimi skupinami odjemalcev se je industrijska poraba povečala za 1,5 %, poraba gospodinjstev za 4,6 %, poraba ostalih poslovnih odjemalcev pa je bila približno enaka.