Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila avgusta (5,8 %) podobna kot julija in nižja kot v predhodnih mesecih. To je posledica nižje, a še vedno visoke rasti v javnem sektorju (7,7 %), v zasebnem je rast ostala podobna (4,6 %). V javnem sektorju se je po visoki rasti zaradi uveljavitve plačne reforme v začetku leta medletna rast v zadnjih treh mesecih umirila. To je po naši oceni poleg višje lanske osnove tudi posledica umirjanja tekoče rasti nekaterih izplačil. V zasebnem sektorju na rast po naši oceni še naprej vpliva presežno povpraševanje po delovni sili v določenih delih gospodarstva. 
V prvih osmih mesecih leta je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4,6 % – v javnem sektorju za 7,3 %, v zasebnem pa za 3 %.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se septembra mesečno znižale za 0,2 %, nižja je bila tudi medletna rast (0,7 %). Medletna rast cen na domačem trgu se je upočasnila (za 0,6 o. t.) na 0,9 %, na tujih trgih pa je z 0,5 % ostala okoli doseženih ravni. Po namenski strukturi so še naprej najvišjo dvanajstmesečno rast dosegale cene blaga za široko porabo, v zadnjih treh mesecih je bila  okoli 3,5-odstotna.  To je bilo v veliki meri posledica višjih cen netrajnega blaga (4,1 %), ki jih po naši oceni poganjata razmeroma stabilni, a visoki rasti cen v proizvodnji živil (4,9 %) in pijač (5,5 %). Medletna rast cen trajnega blaga je ostala okoli 1-odstotna, v skupini surovin pa zmerna (0,3 %). Cene proizvodov za investicije so ob umirjeni gospodarski aktivnosti medletno ostale nespremenjene, cene energentov pa so bile ob tekoči pocenitvi (–1,5 %) in visoki lanski osnovi nižje za 8 %.