Število delovno aktivnih oseb je septembra ostalo podobno kot prejšnje mesece (desez.), medletno je bilo manjše za 0,4 %. Število zaposlenih je bilo medletno manjše (–0,6 %), število samozaposlenih pa večje (1,5 %). Največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–4,3 %), predvsem zaradi zmanjšanja v zaposlovalnih agencijah, sledijo predelovalne dejavnosti (–1,7 %) in gradbeništvo (–1,6 %). Še naprej pa je bilo število delovno aktivnih medletno večje v dejavnostih javnih storitev, in sicer v zdravstvu in socialnem varstvu (za 3,5 %) ter javni upravi (za 1,5 %). Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo septembra medletno večje za 1,7 %, državljanov Slovenije pa manjše za 0,7 %. 
V prvih devetih mesecih je bilo število delovno aktivnih oseb po podatkih SRDAP medletno manjše za 0,4 %.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila septembra (7 %) višja kot v predhodnih dveh mesecih. V javnem sektorju se je, po visoki rasti v začetku leta, julija in avgusta rast upočasnila, septembra pa ponovno okrepila (na 9 %). Višja rast je v veliki meri posledica rasti plač v izobraževanju, kar je po naši oceni povezano z izplačili dodatka za učno in pedagoško obveznost. Tudi v zasebnem sektorju ostaja rast, ob še vedno precejšnjem pomanjkanju delovne sile, razmeroma visoka (5,8 %).
V prvih devetih mesecih leta je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4,5 % (nominalno za 6,9 %) – v javnem sektorju za 7,1 %, v zasebnem pa za 2,9 % (nominalno za 9,6 % oz. 5,3 %). 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se oktobra na mesečni ravni malenkost povišale (0,1 %), medletna rast pa se je ob nižji osnovi skoraj podvojila. Rast cen na domačem trgu je bila na medletni ravni (1,7 %) višja od rasti cen na tujih trgih (0,9 %). To je predvsem posledica skromne (0,6 %) rasti cen na trgih evrskega območja, rast cen na trgih izven evrskega območja pa je primerljiva rasti na domačem trgu. Med posameznimi namenskimi skupinami so imele še naprej najvišjo medletno rast cene blaga za široko porabo (3,8 %), ki jih v veliki meri poganja rast cen netrajnega blaga za široko porabo (4,4 %), znotraj katere so se okrepile rasti cen v proizvodnji živil (5,5 %) in pijač (5,8 %). Rast cen v skupini surovin (0,5 %) je ostala umirjena, cene energentov in proizvodov za investicije pa so bile medletno nižje za 0,5 % oz. 0,1 %.