Rast BDP se je v zadnjem četrtletju 2025 tekoče nekoliko upočasnila (0,4 % desez.), v celem lanskem letu je bila 1,1-odstotna. Od drugega četrtletja so gospodarsko rast poganjale predvsem  investicije (v celem letu 4,1 %), najbolj državne in infrastrukturne, ter trošenje gospodinjstev (1,7 %). Na šibkejšo investicijsko aktivnost zasebnega sektorja je poleg velike negotovosti v mednarodnem okolju vplival tudi močan padec stanovanjskih investicij. Rast trošenja gospodinjstev se je ob sicer pospešeni rasti razpoložljivega dohodka lani več kot prepolovila, nagnjenost k varčevanju se je tako povečala. Rast državne potrošnje se je umirila (1,6 %). Gibanja v izvoznem sektorju so se občutno umirila: izvoz blaga je v celem letu stagniral in zaostal za rastjo tujega povpraševanja, dinamiko blagovnega izvoza sta zaznamovali specifična struktura z visokim deležem avtomobilske in kovinske industrije ter velika odvisnost od nemške industrije. Izvoz storitev se je okrepil (2,2 %). Rast uvoza (2,1 %) je lani presegla rast izvoza, zato je bil prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti negativen (–1,3 o. t. v celem letu).  

Število delovno aktivnih oseb po SRDAP je bilo decembra malenkost manjše kot prejšnje mesece (desez.), medletno pa je bilo večje za 0,3 %. Medletni porast je bil predvsem posledica nižje osnove iz decembra 2024, ki je bila med drugim odraz povečanega upokojevanja. V povprečju leta 2025 je bilo skupno število delovno aktivnih manjše za 0,3 % zaradi manjšega števila delovno aktivnih državljanov Slovenije (–0,7 %). Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo večje za 1,9 %. Največji upad števila delovno aktivnih je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–3,7 %), predvsem zaradi zmanjšanja v zaposlovalnih agencijah, predelovalnih dejavnostih (–1,8 %) in gradbeništvu (–1,4 %). Večje število delovno aktivnih pa je bilo v dejavnostih javnih storitev, najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu (3,4 %). 

Povprečna bruto plača je bila decembra nominalno nekoliko nižja kot pred letom (–0,5 %) zaradi nižje plače v zasebnem sektorju (–3,9 %). To lahko povezujemo z medletno precej manjšim obsegom izrednih izplačil (na podlagi poslovne uspešnosti) ob uvedbi obveznega zimskega regresa za zaposlene v decembru. V javnem sektorju je ob izplačilu s plačno reformo dogovorjenega zvišanja osnovnih plač rast ostala razmeroma visoka (6,1 %). V letu 2025 je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 3,4 % (nominalno za 5,9 %) – v javnem sektorju za 6,8 %, v zasebnem pa za 1,5 % (nominalno za 9,4 % oz. 3,9 %).