Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se tudi maja zvišale. Mesečno so se zvišale za 0,7 %, medletna rast se je okrepila na 2,1 % in bila najvišja po avgustu 2023. Medletno višje so bile cene v vseh namenskih skupinah, najvišja je bila rast cen trajnega blaga za široko porabo (5,9 %). Rast cen v ostalih skupinah je bila med 0,9 % (netrajno blago za široko porabo) in 2,3 % (surovine in energenti). Razhajanje med rastjo cen na domačem in tujem trgu se je nadalje zmanjšalo: medletna rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu se je maja okrepila za 0,4 o. t. (na 2,9 %), na tujih trgih pa za 1 o. t. (na 1,3 %).

Aprila se je vrednost gradbenih del okrepila (desez.) in bila tudi občutno višja kot leto pred tem (31,6 %). Po znižanju v začetku leta 2025 se je gradbena aktivnost v nadaljevanju postopno krepila in oktobra dosegla najvišjo vrednost, nato pa se je do januarja letos zniževala, potem pa ponovno okrepila (desez.). Takšna dinamika je bila predvsem posledica gibanj v gradnji inženirskih objektov.
Nekateri drugi podatki kažejo na manjšo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila aktivnost v prvih štirih mesecih 13 % višja kot v enakem obdobju lani, kar je 12 o. t. manj kot po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del. Podobno tudi podatki o vrednosti proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti: proizvodnja je bila v prvih štirih mesecih za 1 % nižja kot lani.

Število delovno aktivnih oseb po SRDAP je aprila ostalo podobno kot v prejšnjih mesecih (desez.) in kot pred letom. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše (–0,2 %), število samozaposlenih pa večje (0,8 %). Ob razmeroma stabilnem skupnem številu ostajajo precejšnje razlike v medletnih spremembah med dejavnostmi: največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v trgovini (–1,5 %), predelovalnih dejavnostih (–1,4 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–1,4 %), v dejavnostih javnih storitev (skupaj 2,3 %), zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu (3,7 %), pa je bilo njihovo število višje. Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo aprila medletno večje za 2,7 %, državljanov Slovenije pa, predvsem zaradi upokojevanja, manjše za 0,5 %.