Poročilo o razvoju


Poročilo o razvoju

Poročilo o razvoju 2024

V Sloveniji sta močnemu pokovidnemu odboju gospodarstva, ki je bilo ob okrevanju v trgovinskih partnericah izdatno podprto tudi z ukrepi fiskalne politike, v razmerah energetske krize v letih 2022 in 2023 sledila umiritev gospodarske rasti ter vzpon inflacije. Vpliv rastočih stroškovnih pritiskov na konkurenčnost in zmanjšane kupne moči prebivalstva so blažili ukrepi podpore podjetjem in prebivalstvu. Gospodarska rast je po relativno slabšem letu 2022 lani znova presegla povprečje EU – BDP na prebivalca po kupni moči je leta 2023 dosegel 91 % povprečja EU. Se je pa zmanjševanje zaostanka za povprečno gospodarsko razvitostjo EU upočasnilo: če je v obdobju 2016–2019 ta upadel za kar 6 odstotnih točk, se je v obdobju 2020–2023 zmanjšal le za 2 odstotni točki. Javnofinančni saldo se je zaradi epidemije v letu 2020 prevesil v visok primanjkljaj, ki se je v naslednjih letih z umikanjem začasnih kovidnih ukrepov podpore podjetjem in prebivalstvu postopoma zniževal, v letu 2023 (–2,5 % BDP) pa so nanj še vedno precej vplivali ukrepi za blaženje energetske krize in odpravo posledic poplav. Glede na nova fiskalna pravila bo vzdržno zniževanje primanjkljaja zahtevalo s prednostnimi nalogami podprto načrtovanje. Razvoj človeških virov za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev ter zeleno in pametno preobrazbo je prepočasen, ob velikem pomanjkanju delovne sile pa je dostop do kakovostnih zaposlitev za nekatere prebivalce še vedno izziv. Kakovost življenja se postopoma izboljšuje; v letih 2022 in 2023 sta se rahlo povečali stopnji tveganja revščine in neenakosti, pred vedno večjimi izzivi pa sta dostopnost zdravstvenega varstva in sistema dolgotrajne oskrbe. Pregled preteklih gibanj in razvojnih izzivov na osnovi našega letošnjega Poročila o razvoju, podobno kot že predhodna leta, kaže, da so med ključnimi področji razvojne politike, ki jih je treba prednostno umestiti tudi v javnofinančni okvir, pospešitev rasti produktivnosti in prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, spremembe v sistemih socialne zaščite (zdravstvo in pokojninski sistem) ter izboljšanje strateškega upravljanja javnih institucij. Glede na omejenost javnofinančnih virov bo doseganje ciljev na številnih področjih treba kombinirati tudi z vključevanjem zasebnih virov.

Prednostna področja ukrepanja, ki so ključna za dolgoročno vzdržen razvoj Slovenije in večjo kakovost življenja, se nanašajo na naslednje izzive:

Trendna rast produktivnosti ostaja šibka; nekateri njeni dejavniki se že nekaj let postopno izboljšujejo, a bo treba za znatnejši dvig produktivnosti pospešiti vlaganja v pametno in zeleno preobrazbo, procese poslovne preobrazbe podjetij pa razširiti ter poglobiti.

Izobraženost prebivalstva se že vrsto let povečuje, a je razvoj človeških virov za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev in zeleno ter pametno preobrazbo gospodarstva še prepočasen; v zadnjih letih so se poslabšali nekateri kazalniki kakovosti osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.

Zdravstveno stanje prebivalstva je v zadnjih dveh letih skoraj doseglo raven pred epidemijo, dostopnost javnega zdravstvenega varstva in sistema dolgotrajne oskrbe pa sta pred vedno večjimi izzivi.

Ob velikem pomanjkanju delovne sile zaradi demografskih sprememb in najvišji stopnji delovne aktivnosti doslej je dostop do kakovostnih zaposlitev za nekatere prebivalce še vedno izziv.

Stopnja tveganja socialne izključenosti in dohodkovna neenakost sta med najnižjimi v EU, a sta se v zadnjih dveh letih nekoliko povečali. Kljub temu je stopnja tveganja revščine za nekatere družbene skupine že vrsto let slabša kot v povprečju EU.

Prehod v nizkoogljično gospodarstvo ob odsotnosti napredka v prometu in rabi obnovljivih virov energije poteka prepočasi, raba predelanih snovi kot merilo krožnosti gospodarstva ostaja razmeroma nizka.

Delovanje države se je v zadnjih letih na posameznih področjih izboljšalo, večina ključnih izzivov iz preteklih let pa ostaja; med njimi premalo učinkovito upravljanje javnega sektorja, precejšnje breme državne regulacije, nezaupanje v pravno državo in sodstvo, visoka zaznava korupcije, premajhna predvidljivost poslovnega okolja in zakonodaje; na področju varnosti in globalne odgovornosti se ohranjajo dobri rezultati.