Kratke analize

Izpostavljenost podjetniškega sektorja plačilni nesposobnosti se je v letu 2020 z nastopom koronavirusne krize precej povečala. Njeno povečanje uspešno blažijo ugodni pretekli poslovni rezultati podjetniškega sektorja – visoka donosnost, likvidnost in nizka zadolženost ter številni razmeroma zgodaj implementirani ukrepi za zagotavljanje pomoči in likvidnosti gospodarstvu, ki poskušajo slediti dinamiki virusa in naslavljajo najnujnejše težave v gospodarstvu, ob tem pa odpravljajo tudi pomankljivosti do sedaj sprejetih ukrepov.

Kljub ugodnim preteklim poslovnim rezultatom večine podjetij pa so že pred nastopom koronavirusne krize obstajali nekateri ranljivejši segmenti v gospodarstvu – prezadolžena podjetja, katerih težave so se zaradi ukrepov za blažitev posledic epidemije za večino le začasno odložile. Vendar ima njihov najranljivešji segment – najbolj problematična med prezadolženimi podjetji, kljub ukrepom za pomoč gospodarstvu težave in je verjetnost njihovih stečajev precej visoka. Večinoma so to holdingi in lizingi, podjetja iz predelovalnih in strokovno-tehničnih dejavnosti oziroma po velikosti gledano mikro, majhna in srednje velika podjetja. Poleg omenjenih pa se je v letu 2020 verjetnost plačilne nesposobnosti povečala mnogim podjetjem iz storitvenih dejavnosti, ki morajo biti zaradi zajezitvenih ukrepov večinoma zaprta. Vendar so bili podatki glede plačilne nesposobnosti do konca oktobra 2020 vzpodbudni. Večji porast plačilne nesposobnosti se tako pričakuje po izteku ukrepov – v drugi polovici 2021 in v 2022.