Ekonomsko ogledalo

V začetku letošnjega leta se nadaljujejo ugodna gibanja gospodarske aktivnosti. Rast izvoza še naprej spodbujata višje tuje povpraševanje in ohranjanje ugodnega konkurenčnega položaja predelovalnih dejavnosti. Še hitrejšo rast obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti nadalje omejuje razmeroma počasno okrevanje prihodkov na domačem trgu. Zasebna potrošnja se krepi pod vplivom ugodnih gibanj na trgu dela in visokega zaupanja potrošnikov, povečuje se tudi zadolževanje gospodinjstev. Krepitev potrošnje pozitivno vpliva na rast prihodka v trgovini in predvsem v storitvah, povezanih s preživljanjem prostega časa, k čemur prispeva tudi večji obisk tujih turistov. Krepitev domačega in tujega povpraševanja je vplivala tudi na nadaljnjo rast prihodka v preostalih tržnih storitvah. Vrednost opravljenih gradbenih del ostaja na nizki ravni, se je pa njihova rast okrepila. Razpoloženje v gospodarstvu se še naprej izboljšuje in nakazuje nadaljevanje pozitivnih gibanj tudi v prihodnje.

Rast realnega izvoza in uvoza blaga se je v začetku leta 2017 nadaljevala.  Rast izvoza še naprej spodbuja višje tuje povpraševanje in ohranjanje ugodnega konkurenčnega položaja predelovalnih dejavnosti. V slednjih ostajajo pozitivna tudi pričakovanja glede izvoza in naročil. V začetku 2017  je bil medletno večji izvoz vseh ključnih proizvodov predelovalnih dejavnosti. Ob ugodnih izvoznih gibanjih ter rasti domače zasebne in investicijske potrošnje se povečuje tudi rast uvoza.

Nominalni izvoz in uvoz storitev sta se ohranila na visoki ravni.  Izvoz je bil v prvih dveh mesecih leta medletno višji za 12,0 %, kar je bila predvsem posledica višjega izvoza tehničnih, s trgovino povezanih poslovnih storitev, in transportnih storitev. Uvoz je bil v tem obdobju na podobni ravni kot pred letom (0,5 %).

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je na začetku leta nadalje povečal. Proizvodnja se krepi v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti; z izjemo nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panog je bila v vseh panogah v prvih dveh mesecih tudi medletno višja. K rasti proizvodnje predelovalnih dejavnosti še naprej prispeva predvsem krepitev tujega povpraševanja, okrevanje prodaje na domačem trgu pa zaostaja. Vedno manj podjetij tudi izpostavlja nezadostno povpraševanje kot omejitveni dejavnik proizvodnje, povečuje pa se delež podjetij, ki se (ob visoki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti) soočajo s pomanjkanjem usposobljene delovne sile.

Vrednost opravljenih gradbenih del, ob precejšnjih mesečnih nihanjih, ostaja nespremenjena od drugega četrtletja lani. Aktivnost je bila lani in na začetku letošnjega leta precej nižja kot leta 2015 predvsem zaradi nizkih državnih investicij. Ob splošnem izboljševanju gospodarskih razmer in postopnem okrevanju nepremičninskega trga se je konec leta 2015 pričela krepiti gradnja stanovanj, sredi lanskega leta pa tudi gradnja nestanovanjskih stavb. Podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih in novih pogodbah nakazujejo, da se bodo ugodna gibanja nadaljevala.

Rast nominalnega prihodka se je na začetku leta nadaljevala v večini tržnih storitev. Ob večjem povpraševanju po delovni sili se je rast prihodka v zaposlovalnih storitvah (del N) okrepila. Prav tako se je rast pod vplivom izvoza storitev kopenskih prevozov še povečala v prometu. Po daljšem obdobju rasti v informacijsko-komunikacijskih storitvah njihova aktivnost stagnira ob nadaljnji rasti izvoza računalniških storitev. Prav tako se nadaljuje stagnacija v segmentih strokovno-tehničnih dejavnosti.

Rast obsega kopenskega blagovnega prometa se je lani okrepila v drugi polovici leta. Cestni prevoz domačih prevoznikov se zadnja leta povečuje zlasti po tujini . To je povezano z evropskim liberaliziranim trgom prevozov, saj se povečuje tudi delež tujih prevoznikov na slovenskih cestah.  Po daljši stagnaciji se je ob povečani rasti izvoznih prihodkov v zadnjih mesecih lanskega leta še posebej močno povečal železniški blagovni promet.

Trošenje gospodinjstev se je ob izboljševanju razmer na trgu dela in visokem zaupanju potrošnikov na začetku leta nadalje povečalo. Ob nadaljevanju rasti zaposlenosti in plač se je rast mase izplačanih neto plač v prvem četrtletju okrepila. V tem obdobju so gospodinjstva še povečala nakupe trajnih dobrin, predvsem osebnih avtov  in pohištva. Nadaljevala se je tudi lani začeta rast nakupov poltrajnih dobrin (predvsem izdelkov za osebno nego) in gostinskih oz. turističnih storitev .

Na začetku leta se je trošenje gospodinjstev ob izboljševanju razmer na trgu dela in visokem zaupanju potrošnikov nadalje povečalo. Še povečali so se nakupi trajnih dobrin, predvsem osebnih avtov, ki se krepijo že dlje časa. Nadaljevala se je tudi lani začeta rast nakupov poltrajnih dobrin in storitev, večinoma povezanih s preživljanjem prostega časa doma in v tujini.

Razpoloženje v gospodarstvu je bilo v začetku leta še boljše kot lani. Zaupanje se še naprej krepi v vseh dejavnostih, tudi zaupanje potrošnikov ostaja visoko. Povsod dosega tudi najvišje ravni po letu 2008.

Plačilna sposobnost  se je izboljšala tudi v prvem četrtletju. Število neplačnikov in višina neplačanih zneskov pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih sta bila manjša kot pred letom dni. Skrajšali so se tudi roki neplačil, vendar dolgoročne neplačane obveznosti  ostajajo visoke in predstavljajo 60 % vseh neporavnanih obveznosti pri pravnih osebah in 81 % pri samostojnih podjetnikih. Skupaj z marčnim krogom obveznega in prostovoljnega pobota se je od aprila 2011 medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 3,0 mrd EUR.

Število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami je bilo v prvem četrtletju medletno višje za 8 %, pri samostojnih podjetnikih in osebnih stečajih pa je bilo nižje. Največ začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami ostaja v gradbeništvu in trgovini (skupaj polovica vseh), pri samostojnih podjetnikih pa tudi v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Za več kot tretjino se je zmanjšalo število začetih osebnih stečajev , zneski prijavljenih terjatev pa so bili manjši za petino.

Naraščanje števila delovno aktivnih  se je po lanski močni rasti nadaljevalo tudi v začetku letošnjega leta. Rast je bila tudi februarja medletno višja v večini dejavnosti zasebnega sektorja, na kar je vplivalo nadaljnje izboljševanje razmer v gospodarstvu. Kratkoročna pričakovanja podjetij o zaposlovanju ostajajo najvišja od začetka krize. V javnih storitvah je bila po sprostitvi omejitev leta 2016 pri novem zaposlovanju rast višja kot pred letom v izobraževanju (zlasti v osnovnem šolstvu), zdravstvu in javni upravi. 

Na zmanjševanje števila registriranih brezposelnih še naprej vpliva zlasti odliv v zaposlitev. Ta je v prvih štirih mesecih ostal podoben kot v enakem obdobju lani. Manjši pa je bil priliv, povezan predvsem s potekom pogodb za določen čas. Manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve, po naši oceni zaradi boljših gospodarskih razmer in manjših generacij, ki končujejo šolanje. Ob koncu aprila je bilo v evidenci prijavljenih 91.087 oseb (13,6 % manj kot aprila lani), kar je blizu ravni, primerljive z leti stabilnih gospodarskih razmer pred krizo.

Zmerna rast povprečne bruto plače na zaposlenega se nadaljuje. Po sezonsko običajnem nihaju na prehodu leta, povezanim z dinamiko izrednih izplačil, se je plača v zasebnem in javnem sektorju februarja nadalje nekoliko zvišala. V prvih dveh mesecih je bila v obeh sektorjih medletno višja za 1,5 %; pri tem pa je ostala v industriji višja kot v storitvenih dejavnostih.

Na rast cen življenjskih potrebščin še naprej vplivajo predvsem višje cene storitev in energentov. Cene slednjih ostajajo sicer pod vplivom nadaljnjega višanja cen surovin na svetovnih trgih. Nadaljevanje medletne rasti pri cenah storitev povezujemo predvsem s krepitvijo zasebne potrošnje (cene storitev povezane s preživljanjem prostega časa), v nekaterih segmentih pa tudi s težnjo ponudnikov po cenovnem prilagajanju v ugodnih gospodarskih razmerah (telekomunikacijske storitve). Medletno višje so bile tudi cene komunalnih storitev. Cene hrane in poltrajnega blaga ostajajo medletno višje, cene trajnega blaga pa nižje.

Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene ostajajo medletno višje. Nadaljevanje rasti povezujemo predvsem z zviševanjem cen surovin na svetovnih trgih, ki se ob povečanem povpraševanju postopno prelivajo v uvozne cene in cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev.

Cenovna in stroškovna konkurenčnost sta se na prehodu v leto 2017 izboljšali. To je bilo v zadnjem četrtletju lani posledica znižanja relativnih  cen in stroškov dela na enoto proizvoda, v prvem četrtletju letos pa nominalnega padca vrednosti evra predvsem do valut pomembnejših partneric zunaj EU. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP in ULC, se je posledično znižal na raven izpred enega leta, kar je blizu najnižjih ravni od vstopa v ERM2 leta 2004. Med članicami evrskega območja je bila Slovenija glede na medletno gibanje cenovne konkurenčnosti v prvem četrtletju približno v sredini. Gibanje stroškovne konkurenčnosti je bilo v zadnjem četrtletju lani med ugodnejšimi, a po relativno večjem poslabšanju v prvih treh četrtletjih.

V menjalnem sektorju so se stroški dela na enoto proizvoda lani nadalje znižali. Ugodna gibanja so bila posledica znižanja v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gostinstvu in prometu, pa tudi informacijskih in komunikacijskih storitvah, kjer so se ob visoki rasti dodane vrednosti povečali tudi zaposlenost in plače. Stroškovna konkurenčnost slovenskega menjalnega sektorja je od leta 2015 tudi bolj dolgoročno, glede na predkrizno leto 2007, skladna s povprečjem evrskega območja, relativni položaj slovenskih predelovalnih dejavnosti pa je že več let boljši. 

V celotnem slovenskem gospodarstvu so se lani, ob sicer upočasnjeni dinamiki rasti v drugem polletju, stroški dela na enoto proizvoda povečali. Po daljšem obdobju zniževanja je bila to posledica upočasnjene rasti produktivnosti dela ob okrepljeni rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega. Izhajala je iz nemenjalnega sektorja, predvsem gradbeništva . V povprečju evrskega območja so se v letu 2016 realni stroški dela na enoto proizvoda še nekoliko znižali.

V letu 2016 se je nadaljevala rast tržnega deleža blaga v EU in na svetovnem trgu. Slovenija je bila, podobno kot v obdobju 2013–2015, ponovno med članicami EU z nadpovprečno rastjo. Na svetovnem trgu je nadomestila okoli tri petine izgube tržnega deleža iz prvih let krize, na trgu EU oz. v pomembnejših trgovinskih partnericah pa je bil tržni delež višji. Na oživitev rasti je lani v EU vplivalo predvsem povečanje tržnih deležev v Nemčiji, Italiji in na Hrvaškem, ob nadaljnji izrazitejši rasti na večini relativno manj pomembnih trgov EU . Med pomembnejšimi proizvodi predelovalnih dejavnosti  pa je bila za to odločilna rast tržnih deležev medicinskih in farmacevtskih proizvodov, pogonskih, specialnih, industrijskih in električnih strojev, izdelkov iz kavčuka, papirja in kartona, barvnih kovin ter raznih gotovih proizvodov. Zunaj EU so se med našimi pomembnejšimi izvoznimi trgi povečali tržni deleži v Bosni in Hercegovini ter Srbiji, pa tudi v ZDA in Švici.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je kljub poslabšanju pogojev menjave nadalje povečal. V dvanajstih mesecih  je znašal 2,8 mrd EUR (6,7 % ocenjenega BDP). V primerjavi s prejšnjim 12-mesečnim obdobjem  je k višjemu presežku tekočih transakcij največ prispeval manjši primanjkljaj primarnih dohodkov (nižje ocene reinvestiranih dobičkov, manjša neto plačila obresti na zunanji dolg in več prejetih evropskih sredstev). Višji je bil tudi storitveni presežek, predvsem zaradi večjih neto prihodkov od gradbenih del v tujini in višjega presežka v menjavi transportnih storitev. Ob nadaljnji rasti domačega trošenja se krepi tudi uvoz blaga, kar ob poslabšanih pogojih menjave  znižuje blagovni presežek.
 

Neto odliv finančnih transakcij v tujino se nadaljuje. Finančne transakcije s tujino so bile neto odlivne v višini 1,4 mrd EUR. K temu so prispevali neto odlivi pri vrednostnih papirjih, predvsem finančne naložbe BS, poslovnih bank in zavarovalnih družb v tuje dolžniške vrednostne papirje. Ostale naložbe so bile neto prilivne, saj je država dvigala vloge z računov v tujini. Tokove neposrednih naložb so večinoma zaznamovali prilivi lastniškega kapitala tujih vlagateljev.

Marca se je nadaljevala rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem. K temu še naprej pomembno prispeva povečano zadolževanje gospodinjstev v obliki potrošniških in stanovanjskih posojil ter v manjši meri tudi posojil za ostale namene. To je po naši oceni tudi posledica ugodnih gibanj na trgu dela in večjega zaupanja potrošnikov, kar se kaže v večji potrošnji in rasti števila transakcij na nepremičninskem trgu. Zmanjševanje obsega kreditov podjetij pa se medletno še naprej postopoma umirja. Ocenjujemo, da je to posledica manjšega razdolževanja podjetij, saj je novo kreditiranje nizko že od konca leta 2015.  Podjetja še naprej izkoriščajo ugodnejše pogoje zadolževanja v tujini, kjer so se v zadnjih 12 mesecih neto zadolžila v višini več kot 150 mio EUR, povečuje pa se dolgoročno zadolževanje. Kakovost bančne aktive se še naprej postopoma izboljšuje.

Struktura bančnih virov financiranja se nadalje spreminja v prid vlog nebančnih sektorjev. Naraščajo predvsem vloge čez noč podjetij in gospodinjstev, medtem ko država nadalje zmanjšuje obseg vlog v bančnem sistemu. Delež in obseg posojil, najetih pri tujih bankah (tj. odvisnost od tujih virov financiranja), pa se še naprej postopoma zmanjšujeta.

Javnofinančna gibanja so bila v začetku leta ugodna. Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih dveh mesecih po denarnem toku  za dobro tretjino manjši kot v enakem obdobju lani, primarni saldo pa se je v enakem obdobju iz primanjkljaja prevesil v presežek. Ugodna gibanja temeljijo na razmeroma hitri medletni rasti večine kategorij prihodkov, pri čemer izjema ostajajo prihodki iz sredstev EU . Na hitro rast prihodkov vplivajo poleg nekaterih enkratnih dejavnikov  predvsem ugodne gospodarske razmere, vključno z razmerami na trgu dela. Te omogočajo zmerno rast drugih odhodkov, kar pa trenutno ne ogroža konsolidacije. Med odhodki so v prvih dveh mesecih letos medletno k rasti največ prispevali tekoči transferi, zlasti subvencije v kmetijstvu, in sredstva za zaposlene.